Menu Item
V Sloveniji in tudi drugih evropskih državah je začelo primanjkovati zdravil. Občasno jih primanjkuje zaradi gospodarskih pretresov pa tudi vojnih razmer v Ukrajini, kar bi posledično lahko pomenilo njihovo podražitev.
Pred časom smo poročali, da v Sloveniji zmanjkuje otroških zdravil z vsebnostjo paracetamola, ki znižuje temperaturo in lajša bolečine, in otroških antibiotikov. Podobne težave ima vsa Evropska unija.
Večina zdravilnih učinkovin in zdravil je proizvedena v Aziji, predvsem na Kitajskem, v Indiji in Pakistanu. Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani kot enega od razlogov navaja pomanjkanje kemikalij, ki so nujne za pridobivanje zdravil. Teh primanjkuje zaradi pretresov v naftni industriji, je dejal. “Podobno kot avtomobilsko industrijo hromi pomanjkanje čipov, farmacevtska industrija zdaj trpi zaradi pomanjkanja kemikalij, ki so nujna za proizvodnjo zdravil. Tista podjetja, ki imajo zakupljene surovine, teh težav nimajo,” je dodal Štrukelj.
Razlog za dobavni izpad paracetamola je tudi zaprtje laboratorija pri enem glavnih indijskih proizvajalcev. “Ker so inšpekcijske službe zaznale nečistočo, ki ne sme nastati pri končnem zdravilu, so obrat zaprli, kar je težavo povzročilo četrtini sveta, tudi Krki in Leku,” je pojasnil. Težave z zalogami povzroča tudi kitajska ničelna politika do covida, je dodal. V šanghajskem pristanišču je tako še pred dnevi na izvoz čakalo 28 tisoč ton acetilsalicinske kisline, učinkovine, ki jo vsebuje Aspirin.
Zahod je pri proizvodnji zdravil močno odvisen od Azije, saj “na svojih tleh noče imeti umazanega dela farmacije, kot pravimo temu delu, pri katerem se sintetizirajo osnovne sestavine za zdravila”.
V Ukrajini tri farmacevtske tovarne, ki ne delujejo
Na dobavne verige vpliva tudi vojna v Ukrajini, kjer so tri farmacevtske tovarne: Darmitza, Arterium in BSPP, ki zaradi pomanjkanja delovne sile – tako Štrukelj – ne morejo obratovati. “Poseben tip antibiotikov za četrtino sveta proizvajajo prav v Darmitzi in BSPP, ki sta popolnoma prekinili proizvodnjo teh antibiotikov. Za zdaj je tega tipa antibiotikov dovolj, ampak prej ali slej se bo zgodil manko,” je posvaril Štrukelj.
Evropska agencija za zdravila (Ema) medtem pozorno spremlja “vplive vojne na oskrbo z zdravili v EU. Ob ugotavljanju obsega vpliva smo v tesnem stiku s koordinacijskimi organi v državah članicah in Evropski komisiji, da bi se že v zgodnji fazi seznanili z morebitnimi motnjami v proizvodnji in dobavni verigi ter spremembami v povpraševanju po nekaterih zdravilih na nekaterih trgih,” so nam sporočili z evropske agencije in dodali, da za zdaj to ni potrebno.
Medtem pa Darja Potočnik Benčič z Lekarniške zbornice Slovenije ocenjuje, da bo Evropa potrebovala kar nekaj časa, da bo trg zdravil stabilizirala, saj je večina proizvodnje zdravilnih učinkovin in zdravil zunaj Evrope. “Predvidevam, da bodo potrebni usklajeni ukrepi za stabilizacijo situacije in preskrbo z zdravili v Sloveniji in drugih državah EU,” je dodala.
Bi lahko EU postala samooskrbna?
Ena od rešitev, kako bi Evropa lahko postala bolj neodvisna od azijskega trga, bi lahko bila v lastnih sinteznih silah, je dejal Štrukelj. Nemški Bayer, ki je bil včasih med večjimi sinteznimi proizvajalci, bi lahko ponovno zagnal svoje obrate, ki bi bili znotraj okoljskih standardov. Ob tem je omenil Krko, ki v manjših količinah že sintetizira zdravilne učinkovine in bo pri dobavah manj trpela kot druga podjetja.
Cene bi lahko poskočile
Štrukelj je posvaril še, da bi se zdravila lahko v prihodnjih mesecih podražila za vsaj toliko kot energenti. Po nekaterih ocenah se bodo generična zdravila, ki pomenijo velik delež na tržišču, podražila do 25 odstotkov. Največ je prav generičnih zdravil, saj v to skupino sodijo zdravila, ki pridejo na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorju. Takšni zdravili sta na primer Lekadol in Daleron.
Medtem na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) pojasnjujejo, da Slovenija za določanje cen zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev, uporablja t. i. sistem referenčnih cen. To pomeni, da se zdravilom cena določa s preračuni iz veljavnih cen v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Cene v povprečju v zadnjem času rahlo upadajo, a kmalu bi se lahko zgodil preobrat, saj zaznavajo trend “v rahlem poviševanju cen zaradi dviga cen izhodnih snovi in transporta”. Obseg sprememb in časovnica bosta zaradi omenjenega načina izračuna cen odvisna predvsem od višine sprememb cen v treh referenčnih državah, so še pojasnili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje