"Tihi ubijalec" in majhna naprava, ki lahko reši življenje

Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je najpogostejša smrtna zastrupitev v razvitih industrijskih državah. To se je skoraj zgodilo tudi ženski, ki jo je rešil detektor ogljikovega monoksida.

"Včeraj zvečer sem sedela za mizo spodaj v dnevni in nekaj delala. V nekem trenutku sem začutila, da postajam nekako čudno omotična. In prav takrat se je sprožil alarm detektorja za ogljikov monoksid," je zapisala na družbenem omrežju. Ko jo je naprava opozorila, je odprla okno in prezračila hišo, omotico pa je čutila še pol ure.

"Če ne bi bilo alarma, bi jaz bila danes ali mrtva ali pa zastrupljena," je poudarila pomen naprave, ki ji je rešila življenje.

Število zastrupitev v Sloveniji

NIJZ smo prosili za podatke o številu nenamernih smrti zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom med letoma 2020 in 2024 (za 2025 podatkov še ni).

Leta 2020 je umrlo pet ljudi, v letih 2021, 2022 in 2023 sedem ljudi, leta 2024 pa trije. Skupno smo torej v Sloveniji v petih letih zabeležili 29 smrti zaradi zastrupitev z ogljikovim monoksidom.

Nezaznaven, a smrtno nevaren plin

Ogljikovemu monoksidu ne rečejo brez razloga "tihi ubijalec" – je namreč plin popolnoma brez vonja, barve in okusa, posledično pa ga človek s svojimi čutili ne zazna niti takrat, ko je v prostoru prisoten v izredno visokih koncentracijah.

Prisoten je lahko tam, kjer uporabljamo katerokoli kurilno napravo, ki za svoje delovanje uporablja fosilna goriva, kot na primer drva, plin, olje, peleti, sekanci in tudi bioetanol. Prisotnost CO se lahko pojavi tudi ob neprimerni rabi motorjev z notranjim zgorevanjem v zaprtih prostorih, kot na primer avtomobil v garaži, generatorji električne energije, kosilnica ipd. Velikokrat se lahko pojavlja prisotnost CO v bivalnih prostorih tudi v primeru neustrezne uporabe žarov v zaprtih prostorih ali v bližini odprtih oken ali vrat, navaja Gašper Golob, strokovnjak za področje požarnega varstva in za zaščito pred zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom.

Kako prepoznati zastrupitev in kako ravnati

Kako pa sploh prepoznati simptome zastrupitve s CO? Odgovor je: izredno težko. Simptomi blage zastrupitve so namreč zelo podobni tistim pri virozah in gripi – glavobol, slabost, bruhanje, omotičnost, utrujenost, zmedenost in zaspanost, navajajo na NIJZ, le da v primeru zastrupitve s CO oseba nima povišane telesne temperature. Ko gre za zmerno zastrupitev, je glavobol hujši, poleg slabosti pa so lahko prisotne še motnje vida, koncentracija in spomina, bruhanje, motnje zavesti, motnje srčnega ritma …

Ker so simptomi tako zlahka zamenljivi z boleznimi, ki niso nič nevsakdanjega, na zastrupitev po navadi ne pomislimo vse do takrat, ko v prostoru nekdo izgubi zavest. Ali pa seveda do trenutka, ko nas na to opozori detektor tega plina v prostoru.

Pravilni način ravnanja v primeru, da se sproži alarm javljalnika CO, je, da takoj zapustimo stavbo in gremo na svež zrak. Šele ko smo na varnem, telefoniramo na številko za klic v sili 112, poudarjajo na NIJZ. Zunaj hiše oziroma stanovanja ostanemo, vse dokler nam na pomoč ne priskoči reševalno osebje.

V bolnišnici nas lahko oskrbijo s 100-odstotnim kisikom, v hujših primerih pa uporabijo hiperbarično terapijo, da hitreje odstranijo CO iz telesa.

Ko poskrbimo za svoje zdravje, nujno pokličemo vzdrževalca kurilnih naprav.

Senzorji kot zadnja obrambna linija

Od 1. januarja 2016 je v prostorih, kjer je kurilna naprava, ki črpa zrak iz prostora, obvezna namestitev senzorja za merjenje ogljikovega monoksida. Pri tem se je pomembno zavedati, da senzor ni nadomestilo za servis in vzdrževanje, temveč je v prvi vrsti dodatni varnostni ukrep, ki nas lahko reši, ko vse drugo odpove – lahko bi rekli, da so zadnja obrambna linija.

V prvi vrsti moramo torej poskrbeti, da vzdržujemo kurilne naprave in da so te pravilno nameščene, da redno skrbimo za to, da je dimnik očiščen in da je v prostoru, kjer je ogrevalna naprava, urejeno prezračevanje oziroma oskrba s svežim zrakom.

Kam namestiti detektorje ogljikovega monoksida

Ogljikov monoksid, ki uhaja iz kurilnih naprav, je toplejši od zraka, zato se sprva dviguje. Ko se ohlaja, se začne širiti proti tlom. Ko postane enake temperature kot zrak, se porazdeli po vsem prostoru.

Namestitev detektorja v prostoru, kjer je kurilna naprava ali kjer obstaja možnost uhajanja CO v prostor, je smiselna na stropu od enega do treh metrov od kurilne naprave oziroma od mesta uhajanja CO v prostor, torej od dimnika/dimniških vratc. Oddaljen mora biti najmanj 30 centimetrov od stene in od stropne luči. V mansardi mora biti javljalnik nameščen med kurilno napravo in vrati, in sicer 30 cm pod najvišjo točko prostora.

Ko pa nameščamo detektor v prostore, kjer ni kurilnih naprav, ga v spalnici namestimo v višini glave pri spanju, v dnevni sobi pa v višini glave pri sedenju. Javljalnik mora biti nameščen med vami in vrati, ki vodijo proti prostoru s kurilno napravo.

Za osnovno zaščito je dovolj, da detektor namestite v prostore z gorilnimi napravami in v prostorih v bližini spalnic.

Za največjo možno zaščito namestite detektorje ogljikovega monoksida:

- v prostorih, kjer je kurilna naprava na plin, olje ali drva,

- v spalnih prostorih, ki so nad ali zraven prostora, v katerem je kurilnica,

- v prostorih, kjer se največ časa zadržujete (na primer v dnevni sobi),

- v prostorih, kjer so prenosne grelno gorilne naprave,

- v prostorih, skozi katere je napeljan dimnik (saj zaradi poškodb dimnika ali dimniških vrat ogljikov monoksid uhaja v prostor).

Kateri javljalnik je primeren

Ustrezen je vsak javljalnik, ki ustreza zahtevam standarda SIT EN 50291. Po besedah Goloba je na trgu veliko število različnih proizvajalcev, ki se med seboj razlikujejo predvsem po načinu napajanja (zamenljiva ali nezamenljiva baterija) in po dolžini življenjske dobe senzorja v javljalniku.

"Zelo uporabni sta predvsem dve dodatni funkciji javljalnikov, in sicer možnost beleženja preteklih dogodkov in pa brezžična povezljivost med več javljalniki hkrati. Vpogled v zgodovino dogodkov služi tako uporabniku kot tudi dimnikarju ali pa tudi intervencijskim enotam v primeru zastrupitve s CO. Brezžična povezljivost omogoča, da se signal alarma v primeru aktivacije enega javljalnika prenese v vse ostale javljalnike na objektu ter tudi na mobilni telefon," pojasnjuje sogovornik, sicer lastnik podjetja Detektor sistemi.

Pri namestitvi je vedno treba upoštevati navodila proizvajalca, ki morajo biti priložena in napisana v slovenskem jeziku.