To je mesec, ko se dan najbolj skrajša. Tudi v Sloveniji se to precej pozna

Čeprav se koledarska jesen še ni začela – letos bo enakonočje 22. septembra – se to že pozna pri vremenu.

Ker se noči hitro daljšajo, so tudi vse hladnejše, megla po kotlinah je že bolj trdovratna, čez dan pa v notranjosti le s težavo še dosežemo kakšno tridesetico. Tudi t. i. atlantske motnje, ki lahko (zlasti zahodu Slovenije) prinašajo obilne padavine, so vse pogostejše.

September je mesec v letu, ko na severni polobli izgubimo največ sončne svetlobe. V slovenski prestolnici smo ga letos začeli s sončnim vzhodom ob 06:23 in zahodom ob 19:40 (dolžina dneva 13 ur in 17 minut), na zadnji septembrski dan pa sonce vzide ob 06:59 in zaide ob 18:43 (dolžina dneva 11 ur in 44 minut).

Skupno bo torej konec septembra v Ljubljani kar 93 minut krajši dan kot v začetku, v povprečju pa dnevno izgubimo dobre tri minute svetlobe.

Razlike po Sloveniji sicer niso prav velike, zgolj znotraj nekaj minut, če gremo preko meja, proti severu, se ta številka povečuje, proti jugu pa zmanjšuje.

Dan se v zmernih in bolj severnih širinah najhitreje krajša prav v času okoli enakonočja, tudi oktobra se kar hitro krajša, a vseeno že počasneje kot v septembru. Nato se novembra še bolj umirja in do konca decembra, ko je zimski sončev obrat in začetek koledarske zime, doseže minimum.

Letos bo to 21. decembra, ko bo v Ljubljani dan dolg le 8 ur in 38 minut (sončni vzhod ob 07:41, zahod ob 16:19).

Nato se bo dan začel, sprva zelo počasi, spet daljšati do naslednjega junijskega obrata sonca.