Tožilci zaskrbljeni, ker jih na pogajanja o plačah niso povabili s sodniki

Slovenija 26. Apr 202314:41 > 14:54 1 komentar
plače sodnikov
Foto: PROFIMEDIA

Slovenski tožilci so zaskrbljeni, saj jih na pogajanja o usklajevanju plač pravosodnih funkcionarjev niso povabili skupaj s sodniki. Ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik opozarjajo, da bi kakršnokoli razlikovanje med plačami sodnikov in državnih tožilcev lahko pomenilo tudi podlago za ustavno presojo.

Tožilci so zaskrbljeni, ker na usklajevanja v zvezi s plačami pravosodnih funkcionarjev niso vabljeni skupaj s sodniki. Zahtevajo, da jih ministrstvo za javno upravo povabi na naslednje usklajevalne sestanke s predstavniki sodstva, opozarjajo tudi, da bi bilo razlikovanje med plačami sodnikov in tožilcev lahko podlaga za ustavno presojo.

Kot so na vrhovnem državnem tožilstvu izpostavili v dopisu, ki so ga v torek posredovali na ministrstvo za javno upravo, sta ministrici za javno upravo in za pravosodje Sanja Ajanović Hovnik in Dominika Švarc Pipan na dosedanjih več skupnih usklajevalnih sestankih v zvezi s plačami pravosodnih funkcionarjev in odpravo plačnih nesorazmerij jasno izrazili, da bodo usklajevanja s sodniki in državnimi tožilci potekala skupaj.

Na omenjenih sestankih pa so tožilci opozorili, kako pomembno je, da ostanejo plačna razmerja med sodniki in državnimi tožilci enaka. To narekuje tudi zakon o državnem tožilstvu, ki določa, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kot plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, so izpostavili.

Poudarjajo, da se zavedajo ustavnopravnih razlik med sodniki in državnimi tožilci, kar pa po njihovem mnenju ne pomeni, da usklajevanja glede uvrstitve v plačne razrede ne bi mogla teči istočasno in skupaj ali da bi bila izhodišča za plače sodnikov in državnih tožilcev različna.

“Zakon o državnem tožilstvu, ki napotuje na zakon o sodniški službi, je v tem delu povsem jasen, pri tem stališču pa državni tožilci tudi vztrajamo,” so izpostavili.

Ob tem so spomnili, da je za opravljanje tožilske in sodne funkcije potrebna ista izobrazba, opravljen isti pravniško državni izpit, tudi pogoji za vstop v sodno ali tožilsko funkcijo so isti. Tudi ustavno sodišče je glede razmerja med sodniki in državnimi tožilci že večkrat povedalo, da državni tožilci svojo funkcijo izvajajo neodvisno, ter da na državno tožilstvo ni mogoče gledati kot na organ, ki bi ga bilo mogoče podrediti izvršilni veji oblasti, so dodali. V dopisu pa so prst uperili tudi v sodstvo, saj ugotavljajo, da očitno prihaja do enostranskih usklajevanj.

Na ministrstvu za javno upravo so za STA potrdili, da so sodniški strani posredovali predlog novih uvrstitev sodnikov v plačne razrede. Po njihovih pojasnilih se posredovani predlog nanaša zgolj na sodnike, naslednja pogajanja pa bodo v ponedeljek 8. maja, so navedli.

Po njihovih navedbah tožilci ne želijo zaostrovati trenutnega položaja, niti izsiljevati z grožnjami po stavki ali protestih, bo pa od nadaljnjih korakov vlade odvisno, ali bo o obravnavani problematiki treba obvestiti tožilsko mednarodno organizacijo CCPE in Evropsko komisijo, so izpostavili.

Ministrico za javno upravo pozivajo k nadaljnjemu skupnemu usklajevanju glede plač, “kot je bilo že dogovorjeno”, kakršnokoli razlikovanje med plačami sodnikov in državnih tožilcev bi po njihovem mnenju namreč lahko pomenilo tudi podlago za ustavno presojo, so še zapisali.

Društvo tožilcev: Plačni položaj državnega tožilca se je občutno poslabšal

Odzvali so se tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije. Kot je v kratki izjavi za javnost zapisal njihov predsednik Boštjan Valenčič, so tožilci ves čas aktivni pri usklajevanju v zvezi z uvrstitvijo državnih tožilcev v ustrezne plačne razrede.

“Ob začetku pogovorov smo ministrstvu za javno upravo predložili analizo plače upokojene kolegice, iz katere je razviden drastičen padec plače, kljub napredovanju v višji naziv. Ob tem ugotavljamo, da se je plačni položaj državnega tožilca občutno poslabšal, ne glede na nove in nove procesne zadolžitve državnega tožilca, ki jih prinese skorajda vsaka novela zakona o kazenskem postopku,” je zapisal Valenčič.

Časnik Dnevnik pa poroča, da so pogovori med sodniki in ministrstvom za javno upravo vendarle obrodili sadove in da so sodniki z ministrstvom za javno upravo zbližali stališča glede odprave plačnih nesorazmerij, pri čemer se časnik sklicuje na neuradne, a zanesljive informacije.

Po teh je ministrstvo za javno upravo že pripravilo predlog, do katerega se bodo v sodstvu v teh dneh opredelili in nato po prvomajskih praznikih ministrstvu podali morebitne pripombe. Časnik je izvedel tudi, da sodnikom na povišanje plač ne bo treba čakati do leta 2027, temveč bodo povišico dočakali že leta 2024.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje