Tožilstvo v aferi Knovs v pregon poslancev NSi, vložen obtožni predlog

Ko smo konec januarja na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) preverjali, ali je bila v zadevi Knovs že sprejeta tožilska odločitev, so nam na SDT odgovorili, da je bila odločitev že sprejeta. Kakšna je, pa tedaj niso želeli razkriti. Kot so navedli, je treba pred nadaljevanjem postopka urediti vprašanje uveljavljanja poslanske imunitete.

Danes pa so na naše ponovno preverjanje dejali, da je bil v zadevi Knovs 2. februarja vložen obtožni predlog na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakona v zvezi drugim odstavkom 20. člena kazenskega zakona.

Prvi odstavek 257. člena kazenskega zakonika določa, da se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo, kaznuje z zaporom do dveh let.

Bo Evropski parlament Mateju Toninu odvzel imuniteto?

Iz odgovora tožilstva je bilo najprej mogoče sklepati, da so obtožni predlog vložili proti trem poslancem NSi: predsedniku Knovsa Janezu Žaklju, članu Knovsa in predsedniku Nove Slovenije Jerneju Vrtovcu ter nekdanjemu članu Knovsa Jožefu Horvatu.

A so nam na SDT dodatno pojasnili, da je obtožni predlog vložen zoper štiri fizične osebe, torej tudi proti nekdanjemu predsedniku NSi in bivšemu članu Knovsa Mateju Toninu, ki je sedaj evropski poslanec.

So se pa v zvezi s slednjim očitno obrnili še na Evropski parlament. Pri poslancih državnega zbora namreč velja, da se o tem, ali bodo uveljavljali imuniteto, najprej sami izrečejo, evropskim poslancem pa ta z izvolitvijo avtomatično pripada.

Zato je tožilstvo prek Stalnega predstavništva EU Evropskemu parlamentu danes posredovalo zahtevo za odvzem njegove poslanske imunitete.

Zakon o kazenskem postopku določa, da sodnik po tem, ko sodišče prejme obtožni predlog, najprej preizkusi, ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže.

Sodnik obtožni predlog z obrazloženim sklepom zavrže, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka (če dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, če so podane okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost, če ni zadosti dokazov, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon …).

Če sodnik obtožnega predloga ne zavrže, odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu.

Skupina Knovsa preverjala, ali policija prisluškuje tudi Hajdinjaku, Ilcu in Vrtovcu

Kot smo že poročali na N1, so se štirje sedanji oziroma bivši člani Knovsa iz vrst NSi pod drobnogledom policije znašli zaradi odločitve o nenapovedanem nadzoru skupine Knovsa na GPU novembra 2023.

V tem nadzoru sta Žakelj in Tonin dobra dva tedna po izbruhu afere Dars preverjala, ali policija prisluškuje 15 osebam, med njimi nekaterim akterjem iz afere Dars, ki so povezani z NSi. Na seznamu je bila tudi številka nekdanjega prvega moža uprave Darsa in bivšega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka.

Kot razkriva ovadba, je Tonin takoj po opravljenem nadzoru Hajdinjaka, Vrtovca in glavnega tajnika NSi Roberta Ilca v kriptirani aplikaciji obvestil, da policija ne prisluškuje nobeni od petnajsterice številk. Med to petnajsterico sta bili poleg številke Hajdinjaka tudi številki Ilca in Vrtovca.

Kriminalisti so na komunikacijo vidnih članov Nove Slovenije naleteli, ko so med hišno preiskavo v aferi Dars zasegli Hajdinjakov telefon. Tonin je tedaj vztrajal, da omenjenega sporočila ni poslal oziroma da ga ni poslal v zasebni šifrirani skupini z imenom Dars.

Ob tem je s prstom pokazal na policijo, češ da je morda naredila lepljenko iz različnih sporočil ali pa je komunikacijo kar sama spisala. Policija je to zanikala in navedla, da so bili dokazi pridobljeni strokovno in da prirejanja ni bilo.

Strokovnjaki: Praksa, ki jo opisuje Tonin, je lahko nevarna

Tonin je tedaj tudi dejal, da ne vidi nič spornega v tem, če Knovs pobudnike nadzora obvesti, da jim policija ne prisluškuje. Menil je, da je takšno obveščanje celo logično in da je bila takšna tudi pretekla praksa. Več strokovnjakov pa je ob teh Toninovih navedbah tedaj za N1 poudarilo, da je praksa, ki jo opisuje Tonin, lahko nevarna.

"Za nekoga, ki se ukvarja s kriminalno dejavnostjo, je podatek, ali se mu prisluškuje ali ne, zelo pomemben. Če dobi potrditev, da se mu ne prisluškuje, potem ve, da je na varni stran in da policija s prisluškovanjem ni zbrala dokazov proti njemu. Zato se tistemu, ki naj bi mu prisluškovali zakonito, pred začetkom sodne obravnave nikoli ne sporoča, ali so mu prisluškovali ali ne, ampak samo eno dejstvo – da zakon ni bil kršen," je takrat dejal nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik.

Da način delovanja Knovsa, ki ga je opisoval Tonin, otežuje učinkovito delo policije, tožilstva in obveščevalcev, pa je tedaj poudaril tudi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. "Problem je, da takšno prakso lahko izkoriščajo tisti, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo oziroma dejavnostjo, ki ogroža varnost države," je navedel Zalar.

Tonin je sicer marca lani – torej nekaj mesecev pred vložitvijo kazenske ovadbe v zadevi Knovs – poudarjal, da je Knovs dolžan molčati tudi, če v nadzoru odkrije, da prisluškovanja ni bilo.

Odziv poslancev NSi še čakamo. Objavili ga bomo takoj, ko ga prejmemo.