Je eden od dokazov v zadevi Knovs tudi sporočilo Mateja Tonina Valentinu Hajdinjaku?

Kot smo razkrili na N1, so kriminalisti mariborske policijske uprave zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ovadili štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi: Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. Ovadba naj bi se nanašala na nadzor pooblaščene skupine Knovsa na Generalni policijski upravi (GPU) novembra 2023.

Tedaj sta Tonin in Žakelj preverjala (v skupini sta bila sicer še poslanec Svobode Teodor Uranič in poslanec SD Predrag Baković), ali policija prisluškuje kateri od 15 telefonskih številk, med katerimi je bilo okoli sedem telefonskih številk v lasti članov NSi in akterjev afere Dars.

Kot smo poročali, so člani Knovsa preverjali, ali je policija prisluškovala nekdanjemu prvemu možu Darsa Valentinu Hajdinjaku, ki je bil v preteklosti podpredsednik NSi, in bivšemu vodji področja vzdrževanja na Darsu Damijanu Jaklinu, ki je bil državni sekretar na obrambnem ministrstvu, ko ga je vodil Tonin.

Prav tako sta bili na seznamu številk primorski poslovnež Sebastjan Vežnaver in odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je v času Hajdinjakovega mandata veljala za hišno odvetnico Darsa.

Preverjali so tudi tudi telefonski številki Vrtovca in Ilca

Po naših neuradnih informacijah so bile na seznamu telefonskih številk, za katere je skupina Knovsa preverjala, ali jim policija prisluškuje, tudi številka zdaj že nekdanje predstavnice za stike z javnostmi v poslanski skupini NSi Julije Humar, številka poslanca in podpredsednika stranke Jerneja Vrtovca in telefonska številka glavnega tajnika stranke NSi Roberta Ilca.

Ilc naj bi zaradi škrtanja v telefonu ustno pobudo za preverbo, ali mu policija prisluškuje, dal takratnemu članu komisije Jožefu Horvatu.

33. člen zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sicer določa, da lahko vsak posameznik ali organizacija komisijo obvesti o domnevno nezakoniti uporabi nadzorovanih ukrepov in ji da pobudo za izvedbo nadzora.

Zakon pa ne določa načina, kako pobudnik to naredi. Tako se po besedah naših virov predlagatelji preverjanja vsaj v aktualnem mandatu praviloma obračajo na posamezne člane Knovsa iz opozicijskih vrst.

Opozicija mora imeti v komisiji večino, zaradi spora med SDS in Novo Slovenijo pa v Knovsu iz nevladnih strank sedijo le poslanci NSi. Ti ob obisku GPU predložijo seznam številk, ki naj bi jim policija domnevno nezakonito prisluškovala, člani Knovsa iz koalicije pa tega, kdo so pobudniki oziroma za čigave številke gre, običajno sploh ne vedo.

Naj bi pa po javnem razkritju nadzora, zaradi katerega je sedaj ovadena četverica poslancev Nove Slovenije, predstavniki komisije iz vladnih strank postali na delo članov iz NSi bolj pozorni.

Matej Tonin sicer poudarja, da skupina Knovsa v nadzoru novembra 2023 ni naredila "nič nezakonitega ali kar bi odstopalo do dosedanje parlamentarne prakse".

Na seznamu naj bi bili tudi številki generalnega sekretarja SDS in člana kabineta enega od ministrov Svobode

Na seznamu, ki sta ga Žakelj in Tonin predložila pri nadzoru na policiji novembra 2023, je bil po naših informacijah tudi generalni sekretar SDS Borut Dolanc. Pobudo za nadzor morebitnega prisluškovanja njegovi telefonski številki naj bi dal sam.

Odgovorov na vprašanji, na katerega člana Knovsa iz vrst NSi se je obrnil in zakaj, za zdaj še nismo dobili. Prav tako naj bi bila po neuradnih informacijah na seznamu tudi telefonska številka člana kabineta enega od aktualnih ministrov Gibanja Svoboda.

Policija je predstavnikom Knovsa ob omenjenem preverjanju 15 telefonskih številk povedala, da nobeni od njih ne prisluškujejo.

Iz zaseženega telefona Valentina Hajdinjaka?

Po našem poročanju o ovadbah zoper štiri poslance NSi pa smo prejeli več informacij, da naj bi policija med hišno preiskavo pri Valentinu Hajdinjaku zaradi afere Dars v njegovem telefonu naletela tudi na komunikacijo v kriptirani aplikaciji, po kateri naj bi Tonin Hajdinjaku sporočil, da mu policija ni prisluškovala.

Tonin je za N1 povedal, da je pregledal komunikacije na svojem telefonu in da takšnega sporočila Hajdinjaku ne najde ter da se takšne komunikacije tudi ne spomni.

"A tudi, če bi mu sporočil, da mu policija ne prisluškuje, v tem ne vidim nič spornega," je navedel. Pri tem se je skliceval, da je Knovs tudi v preteklih mandatih koga od pobudnikov nadzora obvestil, da mu policija ni prisluškovala.

"Če pa bi kogarkoli obvestil, da mu policija prisluškuje, pa bi bila to izdaja tajnosti in kaznivo dejanje," je še za N1 povedal Matej Tonin, ki ostaja prepričan, da bi moralo tožilstvo to ovadbo zavreči.

Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede medtem meni, da je sporno tudi, če je Tonin Hajdinjaku sporočil, da mu policija ne prisluškuje.

"Če je do takšnega obvestila prišlo, gre za zlorabo Knovsa," pravi. Ob tem je tudi izpostavil, da komisija kot parlamentarno telo sistemsko nadzira obveščevalne in varnostne službe, da ne zlorabljajo prikritih preiskovalnih ukrepov, nikakor pa ni naloga komisije, da preverja, ali se morda izvajajo kakšni ukrepi zoper strankarske kolege.

Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sicer določa, da Knovs po opravljenem nadzoru pobudnika obvesti, če je ugotovil, da sta mu policija oziroma obveščevalna služba prisluškovali nezakonito.