ESČP: Odvzem otrok je bil nesorazmeren in je kršil njihove pravice

Pred štirimi leti je v javnosti odmeval travmatičen začasni odvzem treh otrok materi. Trajal je kar štiri ure, v njem pa so sodelovali štiri socialne delavke, policija in še dva pomočnika. Iz postopka odvzema se je želel umakniti celo sodni izvršitelj, a mu je sodnica naročila, naj ga izvedejo do konca. Otroci so bili v času odvzema stari osem in šest let.
Po več sodnih postopkih na slovenskih sodiščih, v katerih so med drugim materi večkrat prepovedali stike z otroki, je primer junija 2022 na pobudo matere otrok pristal tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).

Mati, rojena leta 1976, je tožbo vložila v svojem imenu in v imenu svojih otrok. V tožbi so zatrdili, da je bila zadeva nezakonito dodeljena sodnici, da je bila sodnica pristranska in da otroci niso mogli uživati družinskega življenja z materjo. Prav tako so pritožniki zatrdili, da slovenski organi niso upoštevali želje otrok po življenju z materjo, da so bili otroci v postopku obravnavani kot "predmeti" brez kakršnihkoli pravic in da je bila odločitev o prisilnem odvzemu otrok pritožnikov neutemeljena. Po njihovem mnenju omejitve pravic do varstva in vzgoje otrok tožeče niso imele nobene podlage.

Sodnica v zadevi ni bila naključno izbrana

Danes je ESČP sporočilo svojo odločitev. V njej je med drugim ugotovilo, da predsednik okrožnega sodišča z dodelitvijo primera sodniku z najmanjšim številom nerešenih zadev te vrste ni zagotovil naključnosti pri dodeljevanju zadev. "S tem je predsednik dejansko te zadeve dodelil določenemu sodniku v nasprotju z vnaprej določenimi objektivnimi merili in v nasprotju z jasnim namenom zakona, in sicer zagotoviti naključnost pri dodeljevanju zadev," je v sporočilu za javnost zapisalo ESČP.

Sodišče je zato odločilo, da je pritožba matere glede pristranskosti dodelitve sodnika v tem primeru utemeljena. "Sodišče meni, da je njegova (predsednika okrožnega sodišča, op. p.) odločitev, izdana z uredbo, očitno kršila nacionalno zakonodajo in sodni red, spodkopala zaupanje X (matere, op. p.) v postopek dodeljevanja zadev in poslabšala bistvo pravice do sodišča, ki odloča z zakonom," še piše v sporočilu za javnost.

"Škode, ki jo otrokom povzroči odtujenost od starša, ne bi smeli podcenjevati"

Mati je uspela tudi v pritožbi o tem, da otroci zaradi odvzema in onemogočanja stika z njo niso mogli uživati družinskega življenja. "Da otroci in starši lahko uživajo v družbi drug drugega, je temeljni element družinskega življenja – tudi če se razmerje med staršema prekine," je ESČP zapisalo v izjavi za javnost. Zapisalo je tudi, da je v primeru prekinitve partnerskega razmerja treba narediti vse, kar je mogoče, da se ohranijo osebni odnosi med družinskimi člani.
"Škode, ki jo otrokom povzroči odtujenost od starša, ne bi smeli podcenjevati. Pri tem je treba upoštevati pravice in interese vseh udeležencev, z največjim poudarkom na tem, kaj je najbolj koristno za otroka."

V pritožbi matere, ki se nanaša na odvzem otrok marca 2020 (več o primeru si lahko preberete v spodnjem delu prispevka), je ESČP presodilo, da je bilo stališče okrožnega sodišča utemeljeno v delu, kjer je materine poskuse oddaljitve otrok od očeta pripisovalo odporu otrok do preživljanja časa z njim.

Po drugi strani je ESČP izpostavilo, da okrožno sodišče v razsodbo, kjer je odredilo odvzem otrok materi, ni vključilo pojasnila, zakaj se ni odločilo za druge alternativne in manj restriktivne prijeme reševanja nesoglasja. Prav tako sodišče pred odvzemom otrok ni odredilo dodatnih ukrepov, s katerimi bi otroke postopoma privadili na življenje z očetom, čeprav otroci selitvi niso bili naklonjeni in so se ji upirali. Po mnenju ESČP bi morala biti to pomembna ovira v postopku dodelitve skrbništva.

ESČP je tudi opazilo, da okrožno sodišče v omenjenem primeru ni nikoli izdalo globe. "Mati nikoli ni dobila globe," so izpostavili. Prav tako po mnenju ESČP ni bilo nobenega znaka, da bi mati pred odvzemom otrok prejela sodni nalog, ki bi določal, na kakšen način lahko izroči otroke njihovemu očetu, ali da bi kdaj zavrnila izročitev otrok ali očetu ali komu izmed drugih pristojnih. Prav tako si mati na dan odvzema ni prizadevala preprečiti izročitve otrok. "Ni dvoma, da je bil odvzem za otroke travmatičen in jim je povzročil precejšnjo stisko. Okrožna sodnica se je morala zavedati, da so se otroci upirali odvzemu, vendar je odredila, da jih odpelje sodni izvršitelj, ne da bi prej uporabila manj stroge in primernejše ukrepe," je zapisalo ESČP. To je zato odločilo, da razlogi okrožne sodnice za odvzem niso bili zadostni, zato je sodnica z odvzemom kršila otrokove pravice iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

Tudi prekinitev stikov med otroki in materjo med marcem in avgustom 2020 ni upoštevala interesa otrok. "Odločitev ni vsebovala nobene ocene o tem, kakšen vpliv bo imela na otroke, čeprav so si bili z materjo zelo blizu in je bila njihova glavna skrbnica."

Materi je slovensko okrožno sodišče stike z otroki znova prepovedalo avgusta 2022. ESČP je ugotovilo, da je ta odločitev temeljila na izvedenskem mnenju, ki ni vključevalo premisleka o tem, kakšen vpliv bi imela ponovna prekinitev stika na otroke. Prav tako je ESČP izpostavilo, da je drugo mnenje iz septembra 2021 ugotovilo, da prekinitev stika ne bi bila v najboljšem interesu otrok.

"ESČP je tudi opazilo, da je sodišče odgovornost, da je osemletni otrok maja 2022 med bivanjem pri očetu pobegnil k mami, pripisalo materi, in ni ugotavljalo otrokovega motiva za pobeg." Ko je januarja 2023 iz očetovega doma pobegnil še 11-letni otrok, sodišče otroka ni zaslišalo ter ni priglasilo materinim opozorilom o domnevno nasilnem in zanemarljivem vedenju očeta. "Okrožno sodišče je ugotovilo, da je bilo očetovo ravnanje zelo koristno za otroke," piše ESČP. Starejši otrok je med bivanjem pri očetu večkrat pobegnil, tudi piše v njihovem sporočilu za javnost.

Otroci nazaj k mami, država jim bo morala plačati odškodnino

Stopnjevanje razmer je na koncu privedlo do tega, da je center za socialno delo zahteval, da se otroci izročijo materi, čemur je slovensko sodišče ugodilo leta 2023. Socialni delavci so ugotovili, da so bili otroci pri očetu zanemarjeni in da je 11-letniku grozila nevarnost, vključno s samopoškodovanjem. Center za socialno delo je večkrat zahteval spremembo ureditve bivanja, a ga okrožno sodišče ni upoštevalo.

"ESČP meni, da nobena od začasnih odredb o prepovedi stikov otrok z materjo iz novembra 2022 ni temeljila na poglobljeni preučitvi družinskih razmer in ni bila utemeljena. Z njima je bila kršena pritožnikova pravica do spoštovanja družinskega življenja. Poleg tega je ESČP ugotovilo, da slovenska sodišča niso zagotovila ustreznega zastopanja interesov otrok med postopkom za stike in skrbništvom, kar že samo po sebi pomeni kršitev pravice otrok do spoštovanja njihovega družinskega življenja."

Strnjeno dogajanje na slovenskih sodiščih

Že takoj po odvzemu otrok sta zaradi pritožb na odvzem socialna inšpekcija in ljubljansko okrožno sodišče opravila nadzor, a nista ugotovila nepravilnosti. Ustavni sodniki ustavne pritožbe matere niso sprejeli v obravnavo oziroma so jo zavrgli. Sodišče je tako otroke dokončno dodelilo očetu.
Med marcem in avgustom 2020 mati ni smela imeti nobenih stikov z otroki. Avgusta 2022 so ponovno odločili, da ne sme imeti stikov z otroki, vendar je bila ta odločitev julija 2023 po pritožbi razveljavljena. Med življenjem pri očetu so otroci ves čas bežali nazaj k materi.

Leta 2023 je sodišče odločilo, da otroke vrnejo materi. Takšno spremembo prvotne odločitve so sodišču predlagali strokovni delavci na pristojnem centru za socialno delo (CSD). To je sicer le začasna odredba, saj končna odločitev o dolgoročnem skrbništvu in stikih še vedno ni bila sprejeta.

Dogajanje v zvezi z odvzemom treh otrok so že od samega začetka spremljali tudi pri varuhu človekovih pravic. Evropsko sodišče za človekove pravice jim je dovolilo, da lahko v zadevi intervenirajo kot tretja stran, kar pomeni, da so lahko predstavili svoja videnja in ugotovitve.