Menu Item
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bo odločilo o primeru, ki je pred štirimi leti pretresel Slovenijo. Javnost je namreč videla posnetke odvzema otrok materi, ki je trajal več ur, otroci pa so bili ob tem vidno v stiski. Lani je sodišče odločilo, da otroke vrne materi, končne odločitve o skrbništvu pa še vedno ni. Tožbo na ESČP je vložila mati v svojem imenu in imenu vseh treh otrok. Med drugim trdijo, da je bila sodnica izbrana nezakonito, da je bila pristranska in da je bila odločitev o prisilnem odvzemu otrok neutemeljena.
Pred štirimi leti je v javnosti odmeval travmatičen začasni odvzem treh otrok materi. Trajal je kar štiri ure, v njem pa so sodelovali štiri socialne delavke, policija in še dva pomočnika. Iz postopka odvzema se je želel umakniti celo sodni izvršitelj, a mu je sodnica naročila, naj ga izvedejo do konca.
Otroci so bili v času odvzema stari osem in šest let.
Zaradi pritožb na odvzem sta socialna inšpekcija in ljubljansko okrožno sodišče opravila nadzor, a nista ugotovila nepravilnosti. Ustavni sodniki ustavne pritožbe matere niso sprejeli v obravnavo oziroma so jo zavrgli. Sodišče je tako otroke dokončno dodelilo očetu.
Med marcem in avgustom 2020 mati ni smela imeti nobenih stikov z otroki. Avgusta 2022 so ponovno odločili, da ne sme imeti stikov z otroki, vendar je bila ta odločitev julija 2023 po pritožbi razveljavljena. Med življenjem pri očetu so otroci ves čas bežali nazaj k materi.
Leta 2023 je sodišče odločilo, da otroke vrnejo materi. Takšno spremembo prvotne odločitve so sodišču predlagali strokovni delavci na pristojnem centru za socialno delo (CSD). To je sicer le začasna odredba, saj končna odločitev o dolgoročnem skrbništvu in stikih še vedno ni bila sprejeta.
Junija 2022 je primer na pobudo matere otrok pristal tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice. Mati, rojena leta 1976, je tožbo vložila v svojem imenu in v imenu svojih otrok. V tožbi so zatrdili, da je bila zadeva nezakonito dodeljena sodnici, da je bila sodnica pristranska in da otroci niso mogli uživati družinskega življenja z materjo.
8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.
1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja.
2. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi.
Prav tako so pritožniki zatrdili, da slovenski organi niso upoštevali želje otrok po življenju z materjo, da so bili otroci v postopku obravnavani kot “predmeti” brez kakršnihkoli pravic in da je bila odločitev o prisilnem odvzemu otrok pritožnikov neutemeljena. Po njihovem mnenju omejitve pravic do varstva in vzgoje otrok tožeče niso imele nobene podlage.
Dogajanje v zvezi z odvzemom treh otrok so že od samega začetka spremljali tudi pri varuhu človekovih pravic. Evropsko sodišče za človekove pravice jim je dovolilo, da lahko v zadevi intervenirajo kot tretja stran, kar pomeni, da so lahko predstavili svoja videnja in ugotovitve.
Odločitev Evropskega sodišča bo znana ob 10. uri.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje