Menu Item
Uničujoča neurja so odnesla tudi eno večjih škofjeloških znamenitosti – Hudičevo brv. Eden od tamkajšnjih prebivalcev je nesrečni trenutek, ko je lesena brv popustila pod težo Poljanske Sore, tudi posnel.
Petkova ujma je po besedah škofjeloškega župana Tineta Radinje prizadela več kot polovico ozemlja občine. Razmere so bile kritične, številni so bili ujeti v svojih domovih, sprožilo se je več plazov, ujete prebivalce pa so reševali tudi s helikopterjem.
Silovito neurje je odneslo tudi eno od večjih znamenitosti na obrobju starega škofjeloškega centra – leseno Hudičevo brv. Ta je čez Poljansko Soro povezovala center Škofje Loke s Puštalom in mestnim kopališčem.
Eden tamkajšnjih prebivalcev je nesrečni padec brvi tudi posnel. Na posnetku je videti, kako je brv med otočkom in puštalsko stranjo popustila pod silo reke, ki je s sabo nosila tudi težke kose dreves in hiš, ki jih je pobrala na svoji poti.
V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate, kako je bila znamenita Hudičeva brv oziroma njeni ostanki videti v dneh, ki so sledili.
Kaj pravi legenda o Hudičevi brvi?
Legenda pravi, da je Hudičeva brv kot ena večjih škofjeloških znamenitosti ime dobila po nekdanjem prikazovanju hudiča. Ta naj bi nagajal Puštalcem, ki so hodili v Škofjo Loko prodajat glavnike. Ti naj bi ga skušali pregnati tako, da so mu na obeh straneh reke postavili eno kapelico, na otočku na sredi brvi pa znamenje sv. Janeza Nepomuka, ki velja za zavetnika mostov. Hudiča naj bi s tem vendarle pregnali.
Hudičeva brv je bila v pisni obliki prvič zabeležena leta 1639, medtem ko naj bi jo leta 1874 prvič temeljito sanirali. Brv je silovita reka leta 1926 že odnesla, dve leti zatem pa so jo po stari podobi znova postavili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!