Trezne zabave so majhen korak napredka, a alkohol je še vedno preveč prisoten

Januarja letos se je v Ljubljani odvila zabava brez alkohola oziroma tako imenovana Sober Party, ki jo je organizirala Senka Umek, organizatorka dogodkov in žena DJ Umeka. Zabava je potekala popoldne, od 17. ure dalje, končala pa se je že ob 21. uri zvečer.
Kot pojasni Umek, je začela v vseh letih organiziranja dogodkov opažati, da je alkohola v družbi preveč, ter da je ljudem, ki ne pijejo, "kar malo težko vsakič drugim razlagati, da za zabavo tega ne potrebujejo". Z organizacijo prve tovrstne zabave, ki jo je spremljala elektronska glasba, je torej želela ponuditi varen prostor vsem, ki se "želijo družiti, žurati in plesati brez pritiskov, da morajo piti".

O mokri kulturi, ki vlada v Sloveniji, pri čemer je pitje alkohola samoumeven del našega vsakdana, smo obsežno pisali že v članku Zakaj človeku, ki ne pije alkohola, postavimo več vprašanj kot tistemu, ki ga?

Tudi podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da smo Slovenci po porabi alkohola nad povprečjem evropske regije WHO. Leta 2022 je povprečen Slovenec (starejši od 15 let) popil 9,7 litra čistega alkohola, pa pravijo podatki NIJZ. To je enako kot 87 litrov piva, 35 litrov vina in štiri litre žgane pijače. Vsak dan zaradi alkohola umreta vsaj dve osebi.

Temu, da ima slovenska družba veliko težavo z alkoholom in njegovo zlorabo, pritrjuje tudi profesor Rajko Muršič z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete. Ob tem opozarja, da je od vseh drog, ki jih človeštvo uporablja, prav alkohol z naskokom najnevarnejši.
"Število smrti in hujših obolenj, število družbenih katastrof, nasilje, nesreče, število uničenih življenj verjetno presega uničenje, ki ga prinašajo vse druge droge skupaj," je dejal.

Že sam odnos do alkohola je po Muršičevih besedah pri nas problematičen. Na videz nedolžne in nenevarne situacije nazdravljanja so pri nas del vsakdanjega življenja. "Celo na univerzi je bilo do prepovedi samoumevno nazdravljanje ob uspešnem končanju študija. Tudi cerkev glede tega ni bila nedolžna (mašno vino, op. a.). Ta normalizacija nazdravljanja izhaja iz samoumevne vseprisotnosti alkohola v vsakdanjem življenju preteklih generacij in v različnih časih prevzema le različno podobo," dodaja.

Tudi naša himna je pravzaprav pivska pesem. "To tujcem s ponosom pojasnjujem, vendar zaradi povsem drugih razlogov, predvsem pacifizma," dodaja o Zdravljici.

"Najslabša od vseh strategij je prohibicija"

Kljub problematičnemu odnosu, ki ga kot narod gojimo do alkohola, Muršič izpostavlja, da je glavni razlog za njegovo uporabo pri zabavi "sila preprost": do določene mere ima lahko tudi pozitivne družbene učinke.
"V Mariboru in okolici, od koder prihajam, in kjer je bilo nekoč vina v izobilju, so nas že v zgodnji mladosti poučili o bistveni razliki med samostojnim pitjem, ki so ga jemali kot izjemno nevaren znak potencialnega alkoholizma, in skupinskim uživanjem pijače, tudi če se je v nekaterih primerih za posameznike končalo precej neprijetno. Uporabe alkohola na eni strani ne smemo posploševati, na drugi strani pa tudi ne individualizirati," ob tem še poudarja.

Po njegovih besedah je pri odnosu do alkohola sicer najslabša od vseh strategij prohibicija, torej prepoved uporabe in prodaje. "Ljudje ne moremo živeti brez omame, zato so učinki prohibicije vedno ravno nasprotni od njenih namenov in povzročajo bistveno več trpljenja in nasilja, tako državnega ter medčloveškega, kot uporaba in legalna prodaja alkohola in drugih drog. Edina vzdržna in dolgoročna rešitev je odgovorno soočanje z resničnostjo," meni sogovornik.

Tudi višja obdavčitev alkoholnih pijač po njegovih besedah ne prepreči, da bi jih ljudje uživali. "Kljub zelo visoki ceni alkohola v Združenem kraljestvu vsak petek in soboto zvečer vidimo trume ljudi, kako zasedejo tamkajšnje gostilne. Ključen del javnega, skupnega življenja še vedno poteka tam," oriše. V skandinavskih deželah pa so omejitve, ki naj bi zmanjšale zlorabo alkohola, pripeljale do "žalostnih izbruhov množičnega popivanja na trajektih".

Omejitve prodaje alkohola v nočnem in jutranjem času so po oceni sogovornika sicer razumne. "Še posebej, če se spominjamo časov, ko je bilo pred delom v tovarnah v navadi zaužitje šilca žganja s kavo," ob tem dodaja. Večja strogost oziroma ničelna tolerantnost pa bi morala biti prisotna v prometu, je prepričan.

Najbolj učinkovita strategija pri (bolj zdravem) odnosu do alkohola so po Muršičevem mnenju tako opozorila ljudi, ki jim zaupamo, če imajo ti z alkoholom oziroma alkoholizmom neposredno izkušnjo. Pri tem pa je, kot poudarja sogovornik, zelo pomembno, da njihova pripoved ne vključuje pretiranega moraliziranja.

"Življenje z drogami je mogoče le, če jih dobro poznamo in se naučimo obvladati njihove individualne in kolektivne učinke," zaključuje.

Manj tvegano pitje alkohola

V Sloveniji je med oktobrom 2016 in januarjem 2022 deloval projekt SOPA, katerega osnovni namen je bil zmanjšati čezmerno pitje pri odraslih in preprečiti negativne posledice, ki jih ima tvegano pitje alkohola za posameznika ali za njegove svojce.
O tveganem pitju alkohola govorimo, kadar posameznik pije v količinah oziroma na načine, pri katerem obstaja večja verjetnost, da bo utrpel negativne posledice.

Ob tem obstaja tudi meja manj tveganega pitja alkohola, ki je določena na podlagi znanstvenih raziskav. Nobena količina alkohola sicer ni priporočljiva – govorimo le o sprejemljivih količinah.

Za zdrave ženske je meja manj tveganega pitja alkohola ne več kot ena merica na dan in ne več kot sedem meric na teden, za zdrave moške pa ne več kot dve merici na dan in ne več kot 14 meric na teden. Ob eni sami priložnosti, recimo na praznovanju, je za moške sprejemljiva meja ne več kot pet meric, za ženske pa ne več kot tri merice alkohola. Ob vseh navedenih količinah naj bo vsaj en dan v tednu povsem brez alkohola.

Ključni poudarki programa SOPA pa so, da je povsem normalno, če posameznik ne pije alkohola in da za vsakega pivca velja: čim manj, tem bolje.