Menu ItemOperacijski sistemi pametnih telefonov, računalnikov in drugih naprav bodo morali kmalu znati tudi slovensko. Vlada je namreč potrdila spremembe zakona o javni rabi slovenščine, ki uvajajo obvezno možnost izbire slovenskega jezika v operacijskih sistemih naprav. Doslej je bila odločitev, ali bodo svoj sistem poslovenili, v rokah proizvajalcev. Spremembe zakona mora pred dokončno uveljavitvijo potrditi še parlament.
Vlada je potrdila spremembe zakona o javni rabi slovenščine, ki ključne spremembe prinaša v digitalni svet. Kot je novinarjem po seji povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko, bodo z zakonom, ki ga morajo potrditi še poslanci, razširili varovanje slovenščine v digitalno okolje. Spremembe zakona namreč uvajajo zahtevo, da je možnost izbire slovenskega jezika na voljo tudi v operacijskih sistemih računalnikov, pametnih telefonov, avtomobilov in drugih naprav, ki z besedilom ali govorom komunicirajo z uporabnikom.
Ministrica Vrečko je pojasnila, da stari zakon, ki je bil sprejet pred dobrimi 20 leti, take zahteve ni predvideval, saj večin naprav še ni obstajala. “Tako nismo imeli načina za zagotavljanje slovenščine v digitalnem okolju, podpora slovenščine pa je bila prepuščena odločitvam proizvajalcev naprav. Nekatere naš jezik podpirajo, druge pa ne,” je orisala Vrečko.
Pri tem je spomnila na primer Microsofta, ki je svoj operacijski sistem Windows poslovenil že pred skoraj 30 leti, medtem ko Apple svojega sistema še ni. Vrečko se je maja letos prav o uvajanju slovenščine pogovarjala s predstavniki Appla. Kot smo takrat poročali, naj bi tehnološki gigant že imel načrt za prevod svojih operacijskih sistemov v slovenski jezik.
Po mnenju ministrice sedanje stanje ni sprejemljivo. “Sodobne naprave so ključne za dostop do storitev informacijske družbe, medijev, kulturnih vsebin, za objavljanje mnenj in ustvarjalno izražanje,” je izpostavila Vrečko. Kot je dodala, se v tem jezikovnem okolju veliko zadržujejo tudi mlajši, ki jezikovne kompetence še razvijajo, ne smemo pa pozabiti tudi na uporabnike, ki tujih jezikov niso obvladali, in so bili zaradi tega iz digitalnega okolja izključeni. “Zelo pomembno je, da sodobne naprave znajo in spregovorijo slovensko. Z novim zakonom to ni več želja, ampak naša zahteva,” je še dejala ministrica za kulturo.
Dotaknila se je tudi uvedbe slovenščine na platformah s pretočnimi vsebinami, med katerimi je najbolj priljubljen Netflix. Te platforme, tako Vrečko, ureja evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki določa, da so regulirane glede na zakonodajo države, v kateri je podjetje registrirano. “Zato je še toliko bolj pomembno, da se na vseh instancah borimo za enakopravno obravnavo manjših jezikovnih skupin,” je sklenila ministrica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje