Tudi slovenske najstnice z vsadki v zadnjicah: “Sprašujem se, kje so starši”

Slovenija 29. Dec 202305:46 23 komentarjev
Foto: PROFIMEDIA

Učitelji športne vzgoje na nekaterih poklicnih šolah v Ljubljani so letos na mizo prvič dobili opravičila staršev, da njihove hčerke ne morejo telovaditi, ker imajo za seboj lepotno operacijo zadnjice. "Bojijo se, da bi vsadki med aktivnostjo počili," pripoveduje prof. dr. Marjeta Kovač iz ljubljanske Fakultete za šport. Učitelji ne vedo, kako naj odreagirajo, sociologinja pa za N1 pripoveduje, da je pritisk družbenih omrežij in lepotne industrije tako velik, da dekleta k lepotnemu kirurgu sploh ne nosijo več fotografij znanih medijskih ikon ali vplivnic, ampak kar lastno "filtrirano" fotografijo.

Pirsingi, umetni nohti in trepalnice med srednješolci že leta niso nič nenavadnega, prepričevanje učiteljev športne vzgoje, da ti modni dodatki ne spadajo v telovadnico, pa je postalo že ustaljena praksa v učiteljevem delovniku.

In ko so že mislili, da jih nič več ne more presenetiti, so letos nekatere 16 in 17 let stare dijakinje — večinoma gre za dijakinje poklicnih šol — na uro športne vzgoje prinesle opravičilo, da ne morejo telovaditi, ker so bile v tujini na lepotni operaciji zadnjice, vsadki pa bi lahko med športno aktivnostjo počili, pripoveduje prof. dr. Marjeta Kovač iz ljubljanske Fakultete za šport.

“Operacijo očitno opravijo med poletnimi počitnicami, saj septembra k pouku pridejo vidno spremenjene,” pove.

Dr. med. Andrej Testen, specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, je za N1 povedal, da je trenutno med mladoletnimi v porastu sicer povpraševanje po estetski korekciji štrlečih uhljev, korekciji nosu in ambulantnih, reverzibilnih posegih.

Sam posegov na zadnjici na mladoletnih ne izvaja, dejstvo pa je, pravi, da je dobro znan tako imenovani medicinski turizem, kjer v želji po cenejših posegih, ljudje odpotujejo na cenejše destinacije. Večinoma v Turčijo.

“Nekatere klinike so zelo dobre, druge manj, potrebna je pazljivost pri izbiri. Problem se pojavi, če pride do zapletov, zaradi odročnosti je potem treba morebitne zaplete reševati lokalno. Zapleti so vedno možni, a so navadno redki. Lahko so čisto estetske narave, ko stranka ni zadovoljna z rezultatom bodisi zaradi nerealnih pričakovanj bodisi zaradi sprememb tkiva v fazi celjenja. Lahko pride tudi zapletov po posegu, kot je gnojenje vsadkov, celulitisa, migracije vsadkov …”

Kim Kardashian na dogodku Met Gala leta 2018. (Foto: PROFIMEDIA)

V zadnjih letih je svet preplavil trend velikih zadnjic, kar se kaže tudi v kirurgiji, kjer je povečanje ali dvig zadnjic pravi hit. Po podatkih ISAPS je povečanje zadnjice od leta 2015 naraslo za 65,9 odstotka, dvig zadnjice pa za 77,6 odstotka.

Prav morebitni zapleti resno skrbijo učitelje. Ker se z dijakinjami, ki imajo za seboj lepotno operacijo zadnjice, srečujejo prvič, sploh ne vedo, kako odreagirati. Sprašujejo se, pripoveduje Kovač, ali vsadek med telovadbo res lahko poči. Kakšni so lahko zdravstveni zapleti? Ali dijakinje ne smejo telovaditi le nekaj časa ali morajo učitelji opravičilo upoštevati celo šolsko leto?

Po vseh kirurških posegih je potreben čas za rehabilitacijo, je jasen Testen. Rehabilitacija po operaciji nosa denimo traja okoli deset dni, dlje morajo biti operirani pazljivi na udarce in pri nošenju očal.

“Konkretno se po operaciji zadnjice, kjer se uporabijo vsadki, tri tedne odsvetuje prekomerna fizična aktivnost, kot sta tek in počepi, pa tudi sedenje. Po tem času zadržkov ni več. Občasno so prisotne bolečine, saj traja dejansko celjenje tkiva približno leto dni, ampak problemov pri telesnih aktivnostih po enem mesecu ne bi smelo biti več.”

Težava je, doda Marjeta Kovač, da ko učitelj o tem začne spraševati dijakinje, hitro pride do očitkov, da posega v neko intimo posameznika. “Ampak to, kar se jaz resnično sprašujem, pa je: kje so starši? Te operacije niso zastonj; kdo jim to plača? Vendarle gre za mladoletne ljudi in resno me skrbi tudi, kakšen vpliv ima nanje ta medijska srednja skupaj z družbenimi omrežji.”

K lepotnemu kirurgu kar z lastno “filtrirano” fotografijo

Vpliv družbenih omrežij in vplivnežev je velik, za N1 pojasnjuje sociologinja dr. Lucija Čevnik. Ob tem ni zanemarljivo, da se telo najstnikov spreminja in razvija, tu so še hormonske spremembe, ki jih s seboj prinaša spolna zrelost, zato se že tako ali tako počutijo negotovi in so zelo občutljivi na kritike ter komentarje, ki letijo na njihovo telo.

Pojavijo se mozolji, poraščenost, lasje se mastijo bolj kot običajno. Nato pa se najstnica, pravi Čevnik, pogleda v ogledalo in svojo podobo primerja z navidezno ‘popolno’ vplivnico na TikToku.

“Normalno je, da občuti anksioznost, negotovost in da ponotranji občutek, da je grda, da se za svoj videz enostavno ni dovolj potrudila, da nima pravih ličil, oblačil, da enostavno ni ok takšna, kot je. In zdaj se pojavi instant rešitev, ki ti lahko čez noč spremeni izgled in odpravi ves tvoj občutek nepopolnosti in nedovršenosti, ki ga občutiš kot najstnica. Skalpel lepotnega kirurga tako postane čarobna paličica, ki te lahko v trenutku odreši mizerije lastne telesne ‘nepopolnosti’.”

Čevnik razlaga, da je normalno, da si najstnice takšnih rešitev želijo, a vendar je njihov pogled v tem obdobju (še) premalo kritičen in razumen, da bi bil primeren za nadaljnje, tako radikalno ukrepanje.

Lucija Čevnik
Foto: arhiv Lucije Čevnik

Ob tem medijska in kozmetična industrija ne le najstnice, ampak nas vse ves čas opozarjata, kako “nepopolni” smo. Družbena omrežja so po njenih besedah postala vzporedna realnost, kjer bolj in manj znani vplivneži v službi lepotne industrije promovirajo ideal “popolnosti”, ki presega normalno telesno fizionomijo.

“Tako se ustvarja nova normalnost – biti ‘popolna’, da si sprejemljiva. In tukaj so potem vrstniki, ki obsojajo … In kdo si ne bi želel biti viden, všečen, priljubljen? Dekleta se tako zapletejo v začaran krog, kjer postanejo žrtve ponotranjenega ideala ‘popolnega’ telesa, ki pa ga je brez filtrov, radikalnih posegov v telo, diet in intenzivne telesne vadbe, praktično nemogoče doseči. Mogoče na spletu, s pomočjo raznih filtrov še, v realnosti pa je s prijazno skrbijo za svoje telo to skoraj nemogoče. Dekleta danes k lepotnemu kirurgu ne nesejo več fotografije znane medijske ikone ali vplivnice, ampak kar lastno filtrirano fotografijo in ga prosijo, naj jim uresniči željo postati nova ‘popolna’ ona.”

Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi starši, ki otroka pri odločitvi podpirajo in mu operacijo celo plačajo. Kontekst in analogija s preteklostjo, ko so na Kitajskem matere v imenu lepote fizično pohabljale svoje hčere in ustvarjale tako imenovana lotosova stopala, ostajata podobna, opozarja.

Celoten članek s sociologinjo dr. Lucijo Čevnik bomo objavili konec tedna.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje