Menu Item
Potem ko smo na N1 izpostavili problem študentov iz BiH in drugih držav Zahodnega Balkana, ki sta jim kljub izpolnjevanju pogojev in drugačnim zagotovilom obe medicinski fakulteti zavrnili vpis, je ljubljanska univerza ugodila njihovim pritožbam. V odločbi, ki jo je podpisal rektor ljubljanske univerze Igor Papič, med drugim piše, da je spreminjanje pravil sredi prijavno-sprejemnega postopka nedopustno, njihova drugačna obravnava v odnosu do kandidatov na drugih fakultetah pa predstavlja neustavno diskriminacijo.
Dijaki iz Bosne in Hercegovine, ki so se pritožili na odločitev ljubljanske medicinske fakultete, da jim tik pred začetkom novega študijskega leta kljub drugačnim zagotovilom zavrne vpis, so po informacijah N1 danes prejeli odločbo, da se njihovi pritožbi ugodi. Dijaki, ki izpolnjujejo pogoje in so se pritožili na odločitev, se bodo tako lahko vpisali na študij medicine v Ljubljani.
Spomnimo, da sta ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta na razpisana mesta za tuje študente sprejeli samo Slovence brez slovenskega državljanstva in nobenega tujca.
V odločbi, ki jo je podpisal rektor ljubljanske univerze prof. dr. Igor Papič, piše, da je spreminjanje pravil sredi prijavno-sprejemnega postopka nedopustno, neutemeljeno drugačno razvrščanje kandidatov medicinske fakultete v odnosu do drugih fakultet pa pomeni “nedopustno neenako obravnavo in s tem neustavno diskriminacijo”.
Kot izhaja iz odločbe, se je samo medicinska fakulteta odločila, da na eno razpisano vpisno mesto za tujce sprejme Slovenca brez slovenskega državljanstva in nobenega tujega študenta. Temu je očitno pritrdilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki je julija letos – sredi prijavno-sprejemnega postopka – izdalo pojasnilo, da se visokošolski zavod lahko sam odloči, ali bo razpisal mesta za tujce iz držav nečlanic EU.
Univerza pokazal na MIZŠ
Dean Haračić je 31. avgusta prejel sklep ljubljanske univerze, v katerem piše, da kljub izpolnjevanju pogojev ni bil sprejet na študij medicine na ljubljanski medicinski fakulteti, ker je razpisano vpisno mesto zasedel kandidat s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva, zato je vpisno mesto za tuje študente že zasedeno.
Haračić je na sklep vložil pritožbo, saj je izpolnjeval vse pogoje za vpis. Kot je že pred dnevi povedal za N1, je imel maksimalno število točk, zaradi česar je od fakultete večkrat dobil zagotovilo, da bo na študij sprejet.
V odločbi, ki jo je Univerza v Ljubljani izdala danes, so zapisali, da je pritožba utemeljena, saj bi morala fakulteta na eno razpisano mesto sprejeti tako enega tujega državljana kot enega Slovenca brez slovenskega državljanstva. V skladu s pravilnikom pa mora fakulteta sprejeti tudi kandidate z enakim številom točk, kot jih je dosegel zadnji uvrščeni glede na število prostih vpisnih mest, izhaja iz odločbe. To v praksi pomeni, da v primeru, ko ima 20 kandidatov maksimalno število točk, mora fakulteta sprejeti vse, ne glede na to, da je razpisano samo eno vpisno mesto.
“Na takšen način se na razpisane programe že vsa leta razvrščajo prijavljeni kandidati v roku za tuje državljane iz držav nečlanic EU in Slovence brez slovenskega državljanstva. Izjema so letos razpisani programi Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF), kjer je razpisano vpisno mesto zasedel le kandidat s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva. UL MF se je namreč julija letos v skladu s pojasnilom MIZŠ, da se visokošolski zavod lahko sam odloči, ali bo razpisal mesta za tujce iz držav nečlanic EU, odločila, da bo zaradi povečanega števila razpisanih mest za slovenske državljane in državljane EU na razpisano mesto za tuje državljane sprejela samo Slovence brez slovenskega državljanstva.
Novo tolmačenje pravil, po katerem bi bila Slovencem brez slovenskega državljanstva namenjena vsa razpisana mesta, pomeni nedopustno spreminjanje pravil sredi prijavno-sprejemnega postopka in je tudi v nasprotju z dosedanjo večletno ustaljeno prakso. Neutemeljeno drugačno razvrščanje kandidatov UL MF od kandidatov drugih članic UL pomeni zato nedopustno neenako obravnavo in s tem neustavno diskriminacijo.”
Iz odločbe
Koliko dijakov je prejelo takšno odločbo, še ni znano, kaže pa, da vsi, ki so dosegli maksimalno število točk za vpis na študij in ki so po zavrnitvi vložili pritožbo. Prav tako še ni jasno, kaj bo s pritožbami dijakov, ki so se želeli vpisati na mariborsko medicinsko fakulteto.
Pikalo: Število mest povečali na račun tujcev
Kot smo že poročali, je vlada letos za študij medicine na ljubljanski in mariborski fakulteti odobrila povečanje števila vpisnih mest za Slovence in državljane članic EU: na mariborski medicinski fakulteti za 10, na ljubljanski pa za 40 vpisnih mest. Zato sta se fakulteti odločili, da bosta omejili vpis tujcev, saj bi bila, kot so zapisali, izvedba študijskega procesa zaradi kadrovskih in prostorskih omejitev sicer otežena. Na mariborski univerzi so nam v ponedeljek pojasnili, da so sledili odločitvi ljubljanske medicinske fakultete, saj bi se sicer k njim lahko vpisali vsi tisti, ki jih v Ljubljani niso sprejeli – teh naj bi bilo okoli sto.
Nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo opozarja, da sta medicinski fakulteti očitno povečali število vpisnih mest na račun tujcev. “Fakulteti sta povečali število razpisnih mest, a vpis za tujce zaprli. Na koncu bi bilo vpisanih študentov najbrž približno enako.”
Res je sicer, priznava Pikalo, da ima Slovenija problem s sprejemanjem tujcev za študente, ker nima dodelanega izbirnega postopka in se zato lahko zgodi, da je na eno razpisano mesto sprejetih 20 študentov. “Za slovenske študente je izbirni postopek jasen; jasno je, katere točke štejejo za vpis. V primeru tujcev ni tako, saj je izobraževalni sistemi razlikujejo,” opozarja Pikalo in rešitev vidi v intervjujih, kot jih poznajo, denimo, angleške univerze.
“Dokler pa nimamo boljšega izbirnega postopka, bi si morali prizadevati, da se vpiše čim več tujih študentov, ne pa jih odrivati. Posebej grdo je, da jih o tem obveščamo tik pred začetkom novega študijskega leta,” še pravi Pikalo.
Nekdanji minister problematizira odnos do študentov z Zahodnega Balkana tudi v luči prioritet, ki smo si jih kot predsedujoči Svetu EU zastavili na področju zunanje politike. “Slovenska politika trenutno ne ve, kaj dela desna in kaj leva roka. Po eni strani želimo imeti konferenco o Zahodnem Balkanu o približevanju držav tega območja kot del neke povojne obnove. Po drugi strani za njihove najbolj bistre, ki bi se pozneje vrnili in imeli pozitiven vpliv na tamkajšnjo družbo, zapiramo študij. Po eni strani se slovensko predsedovanje vrti okrog širitve EU na Zahodni Balkan, po drugi pa ne znamo izvesti nečesa tako preprostega, kot je vpis tamkajšnjih študentov na naše fakultete.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje