Ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta sta v nasprotju z dosedanjo prakso na razpisna mesta za tuje študente sprejeli samo Slovence brez državljanstva. Na mariborski univerzi pravijo, da so sledili odločitvi ljubljanske fakultete, saj bi sicer dobili vse, ki so jih v Ljubljani zavrnili. Teh pa je veliko. Pri določanju pogojev za vpis tujcev in Slovencev brez državljanstva gre za nekakšen sistem kvot, kjer je od šolskega uspeha pomembnejši izvor.
Tuji študenti iz Bosne in Hercegovine so opozorili na nenavadno spremembo pri vpisu tujih študentov na slovenske fakultete. Ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta sta v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje razpisa, tudi letos razpisali nekaj dodatnih študijskih mest za tuje študente, med njimi Slovence brez državljanstva in ostale tuje študente. Vendar pa sta se fakulteti v nasprotju s prakso iz preteklih let naknadno odločili, da bosta sprejeli samo nekaj Slovencev brez državljanstva in nobenega tujca.
Kdo so Slovenci brez slovenskega državljanstva?
Gre za posameznike, ki so slovenskega rodu oziroma porekla in ki so aktivni v organizacijah Slovencev izven Slovenije ali so aktivno povezani s Slovenijo. Slovensko poreklo dokazujejo z izpiski iz rojstne matične knjige in drugimi ustreznimi dokazili, pravi zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja. Pogoj za pridobitev ni ta, da predniki osebe, ki želi pridobiti status, izhajajo z območja sedanje Slovenije; lahko so tudi zamejci, zdomci ali izseljenci.
“Boljši po znanju ali ustrezni po krvi?”
Džan Haračić iz Bosne in Hercegovine se je želel vpisati na medicinsko fakulteto v Ljubljani ali Mariboru, a je pred dnevi izvedel, da ni bil sprejet na nobeno. “Januarja je imela ljubljanska fakulteta dan odprtih vrat, in rekli so nam, da tujcem, ki imajo povprečno oceno 5, ni treba skrbeti, saj bomo vsi sprejeti. Zagotovilo sem ponovno dobil junija, ko sem poklical na mariborsko fakulteto in preveril, ali lahko računam na vpis. Odgovor je bil ponovno enak: če imate vse odlične ocene, se boste seveda lahko vpisali,” je povedal za N1.
Haračić govori pet jezikov, pri vseh predmetih je bil odličen, maturo je opravil z odliko.
“Februarja so potrdili vso dokumentacijo in zagotavljali, da bomo sprejeti, potem pa so nam septembra sporočili, da bo v Ljubljani sprejet samo en tuj študent, v Mariboru pa štirje – vsi Slovenci brez državljanstva. Menim, da gre za diskriminacijo in za kršenje Evropske konvencije o človekovih pravicah.”
Ko je sogovornik poklical prijavno-informacijsko službo, so mu omenili, da je v ozadju “višja sila” oziroma “odločitev vlade”.
“Sprašujem se, ali so bili Slovenci brez državljanstva tudi boljši po znanju ali samo bolj ustrezni po krvi,” je še dejal Haračić.
Mariborska medicinska fakulteta sledila ljubljanski
Kot so nam pojasnili na obeh univerzah, področni pravilnik določa, da univerza lahko za redni študij na prvi in na drugi stopnji razpiše dodatno število prostih vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce, od katerih je najmanj polovica namenjena Slovencem brez slovenskega državljanstva. Gre torej za neke vrste kvoto, pri čemer glavno vlogo igra izvor, ne pa srednješolski uspeh.
Obe medicinski fakulteti sta v razpisu za novo študijsko leto povečali število vpisnih mest za slovenske in državljane EU – na mariborski fakulteti za 10, na ljubljanski pa za 40 vpisnih mest, vpis tujcev pa drastično znižali. Na študij medicine na mariborski fakulteti so tako sprejeli dva Slovenca brez slovenskega državljanstva, na ljubljanski fakulteti pa enega Slovenca brez državljanstva – tujca nobenega.
Iz pojasnila mariborske univerze lahko razumemo, da so se na ljubljanski medicinski fakulteti odločili, da ne bodo razpisali vpisnih mest za tujce, s čimer bi vse, ki bi v Sloveniji želeli študirati medicino, uvrstili na mariborsko fakulteto. Tam pa imajo že zdaj težave s kadrovskimi in prostorskimi omejitvami. “Zato so se tudi na mariborski medicinski fakulteti odločili, da bodo razpisana mesta (…) namenili samo kandidatom s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva,” so zapisali.
Zakaj so se na ljubljanski medicinski fakulteti odločili, da v tem študijskem letu ne bodo vpisovali tujih študentov, nam z Univerze v Ljubljani niso odgovorili. Prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali se je podobno zgodilo na katerih drugih fakultetah. Zapisali so le: “Ker je torej eno razpisano mesto že zasedel Slovenec brez slovenskega državljanstva, ni bil sprejet noben tuji državljan iz držav nečlanic EU.”
Na ljubljansko medicinsko fakulteto se je po naših informacijah (glede na prvo željo) želelo vpisati vsaj 121, na mariborsko pa 22 tujih študentov, vključno s Slovenci brez državljanstva.
Na eno vpisno mesto sprejeli 22 tujcev
Za pojasnilo in komentar smo prosili tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer so pred časom prižgali tudi zeleno luč zakonu za tujce, ki za tuje študente predvideva cenzus v višini 5.000 evrov letno.
Potrdili so, da je bila praksa v preteklih letih zelo drugačna, saj so fakultete kljub majhnemu številu razpisanih mest vpisale bistveno več tujih študentov. “Praksa iz prejšnjih let, da je ljubljanska medicinska fakulteta na eno vpisno mesto sprejela tako enega Slovenca brez slovenskega državljanstva kot enega tujca, ki prihaja iz države, ki ni članica EU, je bila odločitev zavoda. Poudariti je treba, da dejansko ni bil sprejet samo en tujec iz države, ki ni članica EU, ampak je bilo sprejetih 21 tujcev, ki so vsi dosegli maksimalno število točk. Na eno prosto vpisno mesto za tuje državljane, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU, in Slovence brez slovenskega državljanstva (mesta so namreč skupna) je torej fakulteta lani sprejela 22 kandidatov. Glede na letošnje povečanje vpisnih mest za Slovence in državljane EU (povečalo se je za 40 mest) se je visokošolski zavod odločil, da na eno vpisno mesto sprejme samo Slovenca brez slovenskega državljanstva. Dodatno število sprejetih kandidatov bi zavodu namreč otežilo izvedbo študijskega procesa glede na kadrovske in prostorske omejitve.”
ŠOS: Ravnali so neprimerno
Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Andrej Pirjevec je dejal, da gre za nevsakdanje okoliščine in prekinjanje prakse, ki je bila v preteklih letih ustaljena. “Običajna praksa je bila takšna, da so fakultete pol razpisanih mest namenile tujcem in pol Slovencem brez državljanstva. A pogosto se je zgodilo, da so tuji študenti dosegli vse možne točke ob koncu srednješolskega izobraževanja in selekcije ni bilo mogoče opraviti, zato so fakultete namesto treh, kolikor je bilo razpisanih mest, sprejele 20 študentov.”
Pirjevec je še ocenil, da fakultete najverjetneje niso ravnale protipravno, kljub temu pa so ravnale neprimerno. “Na informativnih dnevih in v stiku z dijaki so obljubljale, da so mesta namenjena njim in da bodo sprejeti. Na koncu pa so bili izločeni iz postopka.” Na ŠOS še ugotavljajo, ali so bili zavrnjeni študenti oškodovani s pravnega vidika, z vidika izgubljene priložnosti so zagotovo bili, je dodal sogovornik.
“V našem visokošolskem prostoru bi morali biti dobrodošli obe skupini, tako Slovenci brez državljanstva kot tujci. Občutek je, da z zadnjimi koraki zapiramo ta naš prostor, namesto da bi sledili načelom mobilnosti in internacionalizaciji. Bojim se, da bi to lahko postala praksa tudi na drugih fakultetah. Pljuvamo si v lastno skledo,” je še kritičen Pirjevec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje