Učitelji se ne počutijo cenjene: "Bojimo se, da bodo zapustili svoj poklic"

V raziskavi TALIS, največji mednarodni raziskavi, ki zbira mnenja učiteljev in ravnateljev o poučevanju, delovnih pogojih in šolskem okolju, je v letu 2024 sodelovalo 55 držav in izobraževalnih sistemov. Odgovore je podalo 250.000 učiteljev, od tega 10.805 slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev.

Rezultate raziskave je na novinarski konferenci predstavila Barbara Japelj Pavešić, nacionalna koordinatorka raziskave v Sloveniji s Pedagoškega inštituta. Pojasnila je, da so bili v Sloveniji leta 2024 osnovnošolski učitelji stari v povprečju 45 let, srednješolski pa 48 let. "Starost učiteljev v srednji šoli se je od leta 2018 povečala za tri leta, poleg tega je skoraj polovica učiteljev v srednjih šolah starejših od 50 let. To pomeni izziv v Sloveniji," je povedala.

Delež učiteljev, mlajših od 30 let, je bil, podobno kot v predhodnih raziskavah TALIS, tudi v letu 2024 majhen in na nobeni od ravni ni presegel 8 odstotkov, čeprav je od leta 2018 narasel za nekaj več kot 3 odstotne točke tako v osnovni kot v srednji šoli.

Zadovoljstvo z delom padlo za 5 odstotkov, ne počutijo se cenjene

"Učitelji so načeloma dokaj zadovoljni s svojim delom, čeprav je zadovoljstvo z delom od leta 2018 padlo z 90 na 85 odstotkov," je povedala. Manj kot s poklicem na splošno pa so bili leta 2024, še pred plačno reformo, učitelji zadovoljni s svojimi plačami. S plačami je bila zadovoljna približno tretjina vprašanih.

Največji dejavniki stresa so ustrahovanje in žalitve učencev, preveč ur pouka in upoštevanje raznolikosti učencev, ki se pričakuje od učiteljev. "To so tudi v mednarodnem povprečju največji razlogi za stres učiteljev," je pojasnila koordinatorka raziskave.

"Bojimo se izgube učiteljev. Bojimo se, da bodo zapustili svoj poklic. TALIS jih je nagovoril in vprašal, kakšne namere imajo glede svoje zaposlitve v naslednjih petih letih. Pri nas bi ena petina rada zamenjala službo bodisi za službo, ki ni v izobraževanju, bodisi področje. Te učitelje seveda vsi v sistemu skušajo zadržati v poklicu in premišljujejo, kaj je povezano z njihovimi namerami. Tudi v OECD povprečju se izkazuje, da je največja težava to, da učenci ustrahujejo učitelje, so do njih verbalno nasilni, kar učiteljem povzroča stres in odhod iz poklica. Tako je tudi pri nas," je povedala.

Je pa poudarila, da se izkazuje, da so pri nas učitelji tudi veliko manj cenjeni, kot bi si želeli. "S tem, da družba ceni učitelje, se strinja le 7 odstotkov osnovnošolskih in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev," je povedala. Med letoma 2018 in 2024 se je ta delež povečal za 2 do 4 odstotne točke, vendar je še vedno občutno nižji od mednarodnih povprečij (med 22 in 38 odstotkov).

"Države OECD naredijo mnogo, da bi se učitelji počutili bolje. Koliko so učitelji cenjeni, seveda vpliva na njihovo dobro počutje v poklicu," je izpostavila Japelj Pavešić. "Vemo pa, da učitelji poročajo, da jih cenijo otroci in starši otrok," je ob tem še dodala.

Doseganje učnih ciljev je visoko

"Doseganje učnih ciljev učiteljev je pri nas večinoma visoko," pravi Japelj Pavešić. Visoko so se samoocenili denimo na področju podajanja vsebine na razumljiv način ter zagotavljanju povratnih informacij. "Nekoliko nižje samoocene so le v prilagajanju poučevanja različnim potrebam učencem, kar je še en izziv v sistemu, in pa pri pomoči učencem pri obvladovanju lastnih čustev, misli in vedenja," je pojasnila.

So pa zelo pozitivne informacije o pogostosti socialnega in čustvenega učenja. "Učitelji ga potrjujejo kot zelo pogosto aktivnost v šolah, ponekod presegajo povprečje OECD. Odstotek učiteljev, ki čutijo, da zmorejo podpreti socialni in čustveni razvoj učencev presega tri četrtine, kar je dober rezultat," je povedala.

Učitelji imajo visoke potrebe po nadaljnjem izobraževanju

"Učitelji imajo kritično mnenje do svojega izobraževanja v času študija. Menijo, da jih je ta malo slabše opremil za vodenje razreda," pravi Japelj Pavešić. Da so imeli dovolj praktičnih priložnosti za poučevanje v šoli, meni manj kot polovica. Poleg tega je med mladimi diplomanti mnogo manj takšnih, ki se počutijo, da so pripravljeni na pouk kot leta 2018. "Delež tistih, ki so javili, da se čutijo pripravljene, je padel za 35 odstotnih točk, kar je ogromno," je poudarila.

Učitelji sporočajo tudi, da imajo visoke potrebe po nadaljnjem izobraževanju. Želijo si več znanja o metodah za podporo socialnemu in čustvenemu učenju učenk in učencev, več izobraževanja na področju vodenje razreda glede vedenja učencev, izobraževanja o pedagoških in tehničnih spretnostih za vključitev digitalnih virov in orodij v poučevanje ter izobraževanja glede poučevanja učenk in učencev s posebnimi izobraževalnimi potrebami.

Kako učitelji uporabljajo digitalne vire in umetno inteligenco?

Kot pravi Japelj Pavešić, se je izkazalo, da imajo slovenski učitelji pozitivno stališče do uporabe digitalnih orodij. "Samo tretjina učiteljev meni, da uporaba digitalnih virov in orodij učence odvrača od učenja, medtem ko je v OECD v povprečju takih polovica. Prav tako se jim ne zdi, da bi učenci goljufali z navajanjem vsebine, ki jo pridobijo s pomočjo umetne inteligence," je dodala.

Umetno inteligenco je v zadnjih 12 mesecih uporabljalo 34 odstotkov osnovnošolskih in 47 odstotkov srednješolskih učiteljev. "Med tistimi, ki so jo uporabljali, jo je tri četrtine uporabilo za pomoč pri razlaganju snovi in okoli tretjina za pomoč pri preverjanju in ocenjevanja učenčevega znanja," je povedala in dodala, da gre za podobne rezultate kot pri povprečju OECD.

"Le s pomočjo učiteljev lahko gradimo kakovosten sistem"

Državna sekretarka Janja Zupančič je ob objavi rezultatov povedala, da je raziskava zelo pomembna, saj z njo prisluhnejo glasu učiteljev. "Le s pomočjo učiteljev namreč lahko gradimo kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja," je prepričana.

Po njenem mnenju rezultati raziskave kažejo, da so učitelji v Sloveniji dobro pripravljeni in večinoma samozavestni. "Iz raziskave so razvidni tudi izzivi raznolikosti in visoka zahtevnost poklica pri vzgojnem delovanju, ki jih že zaznavamo in ob katerih poskušamo učitelje podpreti. Prav zato smo v času od izvedbe raziskave v zakonodajo že uvajali spremembe, povezane z vzgojnim delovanjem, vključevanjem priseljencev, pripravljamo pa še spremembe na področju posebnih potreb in ocenjevanja," zagotavlja.

Med pomembne posodobitve na zakonodajni ravni umeščajo sistemsko določitev sredstev za razvoj in investicije v šolstvu ter celovito skrb za kakovost, podrobnejšo ureditev vzgojnega delovanja v osnovnih šolah, posodobitve več konceptualnih dokumentov (npr. za delo s priseljenci nadarjenimi učenci, za svetovalno delo) ter plačno reformo, ki bo, kot pravi, v celoti izvršena leta 2028.

"Zdi se, da učitelji skozi oceno virov stresa sporočajo, da potrebujejo nekaj pedagoškega miru za izvajanje kakovostnega vzgojno izobraževalnega procesa, to je mogoče v prvi vrsti doseči z negovanjem medsebojnih odnosov znotraj kolektivov, z učenci in starši. Pred nami je obdobje sprememb ob uvajanju novih učnih načrtov, pri pripravi katerih je sodelovala množica učiteljev. V tem obdobju bo potrebno dobro vodenje in še več poglobljenega sodelovanja med učitelji," je sklenila.