Menu Item
Preiskavo o tem, kako so se novinarska vprašanja, naslovljena na ministrstvo za obrambo, znašla v javnosti, po besedah ministra Mateja Tonina vodi obveščevalno-varnostna služba (OVS). Tonin je sicer na zagovor poklical vse, ki so pri pripravi odgovorov sodelovali. Motijo pa ga insinuacije, da je avtomatsko krivo ministrstvo.
Uhajanje novinarskih vprašanj, namenjenih obrambnemu ministrstvu, po besedah ministra Mateja Tonina vodi obveščevalno-varnostna služba (OVS). Vprašanja glede Toninove udeležbe na vrhu zavezništva Nato v Bruslju, ki so jih v začetku tedna na ministrstvo poslali novinarji Svet24, POP TV in Večera, je namreč na svojem portalu objavil Bojan Požar.
Tonin je pojasnil, je bil obveščen, da OVS izvaja preiskavo. “Bil sem tudi obveščen, da naj bi informacijska pooblaščenka sprožila nekatere postopke, to je vse kar vem,” je dejal. O zaključkih preiskave OVS še ni bil obveščen, je pojasnil obrambni minister Tonin.
Dodal je, da je na zagovor poklical vse, ki so sodelovali pri pripravi odgovorov na novinarska vprašanja. “Vsi mi zagotavljajo, da s tem nimajo nič in da so profesionalno pripravili odgovore ter te posredovali novinarjem oz. medijskim hišam,” je bil jasen. Zanj je bila s tem, ko so jasno odgovorili na vprašanja, zgodba zaključena.
Tonina motijo insinuacije, da je avtomatsko krivo ministrstvo
“Ni bil tak tip novinarskega vprašanja, da bi nas spravil v neroden položaj. Zanimalo vas je, koliko ministrov je sodelovalo na Natovem vrhu,” je še pojasnil novinarjem. “Me pa motijo insinuacije, da je za vse stvari, ki se zgodijo, kar avtomatsko krivo ministrstvo. Dajmo biti potrpežljivi, počakajmo na izsledke informacijske pooblaščenke in obveščevalno-varnostne službe, potem se bomo lahko naprej pogovarjali,” je pozval.
Obrambni minister in prvak NSi je še ocenil, da je medijski svet do te vlade “nepopustljiv in oster”, a se, kot je poudaril, nad tem ne pritožuje. “Ne poznam medijev, da bi bili do mene zelo ustrežljivi in prijazni, se mi pa zdi, da je to tudi dolžnost medijev. Da ste kritični, da preverjate in ugotavljate. Zame je bistveno samo, da ste odgovor prejeli,” je sklenil.
V Društvu novinarjev Slovenije ocenjujejo, da je šlo za poskus diskreditacije in namigovanja na usklajeno delovanje medijev. Ogorčeni so, nad posredovanjem posnetka zaslona z elektronskimi naslovi. Od predstavnikov za odnose z javnostjo pričakujejo, da pri komuniciranju z mediji ravnajo profesionalno in odgovorno ter pri tem upoštevajo tudi vse veljavne predpise in strokovne standarde, so še dodali.
NSi s poudarkom na zdravstvo in gospodarstvo
V prihodnjih mesecih sta za NSi poleg predsedovanja Svetu EU prioriteti krepitev zdravstvenega sistema in nadaljnje spodbujanje gospodarstva. Zdravstveni sistem po besedah Tonina potrebuje nove pristope, med drugim nov plačni sistem, s področja gospodarstva pa so ključne digitalizacija, debirokratizacija in davčna reforma.
“Epidemiološke razmere se izboljšuje in predvidno se vračamo v življenje, kot smo ga poznali pred epidemijo,” je poudaril Tonin. Veseli ga, da so gospodarski kazalci dobri. “Rast je spodbudna, ena najvišjih v EU, v primerjavi z drugimi evropskimi državami nam gre dobro tudi na področju brezposelnosti,” je dejal. Vse to po njegovi oceni kaže na to, da so protikoronski zakoni dosegli namen in dajejo rezultate.
Pri gospodarstvu bodo v NSi v prihodnjih mesecih poudarek dali digitalizaciji in debirokratizaciji ter davčni reformi. Glede slednje je sicer Tonin dejal, “da se odvija bitka na različnih ravneh”. A v koalicijski stranki so prepričani, da je “absolutno nujno”, da se določene davčne obremenitve znižajo, zato da bo Slovenija za tuje investicije in za življenje državljanov bolj zanimiva in privlačna. “Več kot bomo pustili ljudem, močnejša bo domača potrošnja,” je poudaril.
V zdravstvu potrebno oblikovati nov plačni sistem
Se pa v NSi po besedah njenega predsednika zavedajo, da je zdravstveni sistem, zlasti pa ljudje v njem, izčrpan. Sistem potrebuje osvežitve in nove pristope, da bo lahko okreval po tej koronski krizi, je prepričan.
V stranki se jim med drugim zdi pomembno oblikovanje novega plačnega sistema, kjer je sicer odprtih še več vprašanj, med drugim glede plačila medicinskih sester in pravične ureditve razmerij v zdravniškem poklicu. “To znotraj sedanjega enotnega plačnega sistema po našem mnenju ni mogoče in je edina možnost, da zdravstvo oblikuje svoj plačni sistem in začne reševati anomalije,” je dejal.
Za zdravstveno infrastrukturo pa se mu zdi ključen v četrtek na vladi sprejeti zakon o zagotavljanju sredstev, ki bo v prihodnjih 10 letih zagotovil 1943 milijonov evrov za investicije v panogo. “Zdi se mi, da bomo s tem lahko naredili en velik investicijski cikel v zdravstvenem sistemu, ki bo bistveno okrepil, prenovil našo zdravstveno infrastrukturo in zdravstveni sistem naredil še bolj robusten,” je dejal.
Izpostavil je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada po več letih priprav prav tako sprejela na četrtkovi seji. V NSi so bili po njegovih besedah pazljivi predvsem na način financiranja, saj so želeli, da breme dolgotrajne oskrbe prevzamejo vsi državljani, ne zgolj delovno aktivni. “To je možno le preko sedaj predlaganega načina, in sicer da večji del financiranja prevzame proračun, v kasnejših letih pa se bo za to oblikovalo posebno zavarovanje,” je pojasnil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje