
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok je kot pričo zaslišala upokojeno patologinjo, ki se je v letih 1976-2011 ukvarjala z obdukcijami novorojenčkov. Pričala je tudi nekdanja babica v koprski bolnišnici, ki je za primere domnevno ukradenih otrok iz bolnišnic prvič slišala iz medijev.
Oglaševanje
Zdenka Ovčak je bila kot zdravnica patologinja na inštitutu za patologijo ljubljanske medicinske fakultete vključena v obdukcije novorojenčkov od leta 1976 do upokojitve leta 2011. Poleg tega so deloma opravljali tudi terenske obdukcije, največkrat za kranjsko porodnišnico, je dejala.
"Obdukcije na terenu so se izvajale na zahtevo bolnišnice. Odzval bi se dežurni zdravnik, opravil obdukcijo, odvzel potrebni material za histološko preiskavo in zaključil delo na terenu. Nato je pripravil obdukcijski zapisnik z diagnozami, pregledal vzorce, napisal končno diagnozo in vse poslal naročniku," je opisala delo patologa. Poudarila je, da je en izvod gradiva vedno ostal na inštitutu za patologijo.
Oglaševanje
Predsednico komisije Alenko Jeraj (SDS) je zanimalo, ali so imeli starši vpogled v obdukcijski zapisnik in ali se spomni primera Mohorič iz leta 1986 in smrti zdravo rojene deklice v kranjski porodnišnici. Po smrti pa so starši dobili tri različne obdukcijske zapisnike z različnimi datumi smrti.
"Zapisnika od nas niso mogli dobiti, videli so ga lahko. Le na izrecno zahtevo so ga lahko dobili od bolnišnice, kamor smo zapisnike pošiljali," je pojasnila Ovčak. Imena staršev se ne spomni, se pa spomni primera. Iz priložene dokumentacije o tem primeru na seji pa je povedala, da histološki izvid kaže, da je otrok imel težave z dihanjem, vse je napisano po protokolu, je povedala. O ukradenih otrocih nikoli ni slišala, je odgovorila na vprašanje Jeraj.
Radoslava Delaš je v koprski in izolski bolnišnici kot babica delala od leta 1977 do upokojitve 2016. "V porodni sobi sem bila zadolžena za porode. Nosečnico bi sprejela, popisala anamnezo bolezni in do poroda zanjo skrbela," je povedala.
Oglaševanje
Ob sprejemu so porodnico vpisali v sprejemno knjigo z datumom sprejema in osebnimi podatki na eni strani in s porodnim zapisnikom na drugi strani lista. V Kopru so okoli leta 1975 matere imele materinsko knjižnice, je dejala. "Babice so otroka vpisovale v porodno knjigo z vsemi podatki, nato je sledila babiška prijava na matični urad in zeleni karton za patronažo," je dodatno pojasnila. Zatrdila je, da je vpis v porodno knjigo obvezen, če ni, je pa očitno nekaj šlo narobe.
Kot je pojasnila, ni nikoli slišala, da bi v porodni sobi kakšen otrok ob ali po porodu umrl, so pa imeli v njenem času štiri primere mrtvorojenih otrok.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje