Umrl je Rado Kočevar, eno največjih imen slovenskega alpinizma

Foto: Igor Kuster/FGF

V 97. letu starosti je v četrtek umrl Rado Kočevar, eno največjih imen slovenskega alpinizma. Kot so zapisali pri Planinski zvezi Slovenije, je bil odličen alpinist povojne generacije, ki je s svojim nekajletnim intenzivnim delovanjem, velikimi plezalnimi uspehi in potem nenadnim zatonom predstavljal svojevrsten fenomen v zgodovini slovenskega alpinizma.

Umrl je Rado Kočevar, star je bil 96 let. Kočevar, kot so zapisali pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), je pripadal prvi povojni generaciji, ki je v takratni alpinizem vnesla nekaj športnega duha, nov pristop k plezalnim problemom in predvsem drznost. Od leta 1946 do sredine petdesetih let so se lotevali smeri, ki so bile za tiste čase na meji mogočega. S peto in zgornjo šesto težavnostno stopnjo so dosegli in presegli dosežke predvojne generacije in opravili tudi z nekdanjimi predsodki. Kočevar je veljal za najmočnejšega in najbolj predanega plezalca te generacije.

“Svojo plezalno pot je začel leta 1946, ko se je na Kamniškem sedlu udeležil alpinističnega tečaja. Že dve leti kasneje je dokazal svojo nadarjenost in zagnanost z neverjetnim nizom vzponov v Julijcih – prvo ponovitvijo Aschenbrennerja, Skalaško v Špiku, Severovzhodnim razom Jalovca in Čopovim stebrom v osmih urah. Leto kasneje se je v zgodovino slovenskega alpinizma zapisal z zlatimi črkami, saj sta s Cirilom Debeljakom – Cicem preplezala Centralni steber v Dedcu in s tem premagala prvo smer zgornje šeste težavnostne stopnje pri nas. Sledili so težki zimski vzponi in odprave v francoske Alpe (Hudičev greben v Mont Blanc du Taculu, prečenje Grépona in vzpon v južni steni Velikanovega zoba) in v Severne Apneninške Alpe, kjer je svoje mojstrstvo znova dokazoval z odličnimi vzponi,” je v sporočilu za javnost zapisala PZS.

Po končani alpinistični poti je postal učitelj geografije, ostal pa je dejaven kot gorski reševalec, gorski vodnik, smučar in planinski predavatelj. “Tudi pri častitljivih letih je bil izjemno vitalen, redno se je ukvarjal s športom, do življenja pa ohranil optimističen in humoren odnos, so dodali na PZS.

Skupaj s Francetom Zupanom je leta 2018 prejel priznanje PZS za življenjsko delo v alpinizmu. “Vselej se bomo spominjali njegovega mladostnega zanosa in življenjske energije,” so v spomin še zapisali na PZS.