Upokojenec pomagal prijatelju pri pleskanju in od Fursa dobil 1.000 evrov globe

V teh dneh je zakrožila zgodba upokojenca iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki mu je Finančna uprava RS (Furs) zaradi pomoči domnevno slabovidnemu prijatelju izdala globo v višini 1.000 evrov, sta poročala Vestnik in Planet TV.

Moški trdi, da je prijatelju pomagal brezplačno, in sicer pri pleskanju na njegovem domu. Dejanje pa naj bi poročanju medijev razumel kot povračilo za preteklo pomoč – tudi v strelskem društvu, ki ga vodi, kjer omenjeni prijatelj pomaga pri različnih opravilih.

Med pleskanjem so na dom prišli inšpektorji finančne uprave, ki so njegovo označili kot delo na črno, ki ga opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Izdali so mu globo v višini 1.000 evrov, kar je sicer najnižja možna globa, ki jo predvideva zakon. Po zakonu je lahko globa visoka od 1.000 do 7.000 evrov.

Moški je za Planet TV sicer navedel, da ima manj kot 400 evrov pokojnine.

Ali je bila pomoč res delo na črno?

Zakon je jasen: da. Kot so tudi za N1 pojasnili na finančni upravi, gre v konkretnem primeru žal za kršitev zakona. "V skladu z zakonom se kot delo na črno, ki je prepovedano, šteje tudi, če posameznik brezplačno opravlja dejavnost ali delo (pri drugi pravni ali fizični osebi) in ni vpisan ali nima priglašenega dela," so pojasnili.

Ker moška v konkretnem primeru nista soseda, ampak sta se spoznala v strelskem društvu, se to ne more šteti kot sosedska pomoč.

Finančna uprava trdi, da razume življenjske situacije posameznikov, ki si nudijo medsebojno pomoč, a pri svojem delu morajo upoštevati sprejeto zakonodajo. Zakon o "delu na črno" je bil sprejet leta 2014 in je torej v veljavi že 11 let.

Kaj ni delo na črno?

Zakon sicer pri tem določa nekatere izjeme: na primer, ko gre za sosedsko ali sorodstveno pomoč, za preprečitev ali sanacijo v primeru naravnih nesreč, humanitarno delo za humanitarne in invalidske organizacije ...

"Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah," so še dodali na Fursu.

Posamezniki lahko zaprosijo za obročno plačilo globe. Če zahteva za sodno varstvo ni vložena, postane plačilni nalog po osmih dneh od vročitve pravnomočen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo v predpisanem roku in jo poravna v osmih dneh po pravnomočnosti, plača polovičko globe, torej v konkretnem primeru 500 evrov.

Prekrškar, ki ne poravna polovičnega zneska globe, mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v plačilnem nalogu.

Kaj kaže statistika?

Po podatkih Fursa je v letu 2024 bilo opravljenih 1.247 nadzorov na področju dela na črno, obravnavanih 2.456 prekrškarjev, ki so jim skupno izrekli globo v višini 5.887.500 evrov. Izrekli so 378 opominov, od tega je za kršitve dela na črno bilo izrečenih 328 prekrškovnih ukrepov in izrečena globa v višini 332.100 evrov.