Upravno sodišče je zavrglo tožbo v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, prav tako zahtevo za izdajo začasne odredbe. Tožnika sta namreč tožbo vložila prezgodaj, saj še nista prejela sklepa vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, so sporočili z upravnega sodišča.
Tožbeni zahtevek, ki sta ga postavila tožnika Tanja Frank Eler in Matej Oštir, po vsebini sicer ustreza tožbenemu zahtevku izpodbojne tožbe. Tožba ni bila vložena zoper posamične akte ali dejanja organa, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma ni bila vložena tožba zaradi molka organa, v razlagi piše upravno sodišče.
A morajo biti za začetek in potek upravnega spora po navedbah upravnega sodišča izpolnjene procesne predpostavke, ki jih sodišče preizkuša v predhodnem preizkusu tožbe. Če te niso podane, tožbo zavrže, svojo odločitev utemeljuje sodišče.
Rok za tožbo zoper izpodbijani akt začne teči z vročitvijo upravnega akta, tožbo pa je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. “V obravnavani zadevi je nesporno dejstvo, da tožnikoma sklep vlade z dne 25. 5. 2021 ni bil vročen, zato sta tožnika tožbo vložila preuranjeno,” je še dodalo upravno sodišče.
Vlada sklepa tožilcem ni vročila
Kot razlog za zavržbo tožbe je upravno sodišče torej navedlo, da sta jo tožnika vložila prezgodaj, saj še nista prejela sklepa vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev.
Sodeč po odgovoru, ki ga je na tožbo na korespondenčni seji pred dvema dnevoma sprejela vlada in v kateri je upravnemu sodišču predlagala, da tožbo zavrže, pa vlada Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju sklepa sploh ni nameravala posredovati.
Vlada se namreč sklicuje, da se njena odločitev o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev ni nanašala na tožnika, zato jima sklep ni bil – in torej tudi ne bo – vročen. Upravno sodišče v obrazložitvi tožbe navaja, da lahko tožnika izdajo sklepa o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, ki sta ga zahtevala tako od vlade kot od ministrstva za pravosodje, zahtevata s tožbo zaradi molka organa.
“Predpostavka za dopustnost take tožbe je, da je organ opustil izdajo ali vročitev upravnega akta,” je zapisalo upravno sodišče. To je poudarilo zlasti zato, ker imata vlada in tožnika različna stališča, ali je sklep vlade res upravni akt.
Zalar: Sodnica se z odločitvijo ni proslavila
Pod sklep upravnega sodišča je podpisana Miriam Temlin Krivic, ki je odločala kot sodnica posameznica v predhodnem preizkusu tožbe in torej ni šlo za senatno odločanje. Po besedah nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja se sodnica z odločitvijo ni proslavila.
Kot razlaga Zalar, med vrsticami sporoča, da vsi poznamo sklep vlade, ki je bil tudi javno objavljen, in vlada v odgovoru na tožbo njegovi pristnosti ni oporekala, vendar se moramo zato, ker tožnikoma sklep še ni bil vročen, pretvarjati, da ne obstaja.
Vročen pa jima ni bil zato, ker ga ne vlada ne ministrstvo za pravosodje nočeta vročiti, da bi tožilcema preprečila možnost vložiti tožbo. “Čeprav gre za očitno in namerno zlorabo prava izvršilne oblasti z namenom škodovati obema kandidatoma s tem, da se jima prepreči uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu, sodnica tožnikoma priporoča, naj najprej vložita tožbo na molk organa. Šele v primeru, da bosta s to tožbo pravnomočno uspela doseči formalno vročitev sklepa, pa bosta lahko vložila novo tožbo, s katero bosta ta vročeni sklep izpodbijala,” pravi Zalar.
Ob tem opozarja, da se sodišče še ni opredelilo do vprašanja, ali tako izpodbojno tožbo sploh lahko vložita, ker to v tem trenutku po mnenju sodnice “še ni relevantno”. “Sodišče torej oba ’nesrečnika’ pošilja od Poncija do Pilata. Še Franz Kafka v Procesu se ne bi mogel domisliti česa takega,” je oster nekdanji pravosodni minister.
S tako odločitvijo je sodišče po Zalarjevi oceni kršilo ustavno pravico obeh tožnikov do učinkovitega pravnega sredstva, saj bo ministrstvo za pravosodje zdaj lahko objavilo nov poziv za vložitev kandidatur za evropske delegirane tožilce. “Tožnika se bosta sicer lahko prijavila na ta poziv, a če v ponovljenem postopku ne bosta izbrana, o njuni tožbi na molk organa in kasneje še o tožbi na odpravo nezakonitega sklepa pa še ne bo pravnomočno odločeno, ne bosta mogla doseči razveljavitve oziroma odprave nove odločitve o izbiri drugih kandidatov,” poudarja Zalar.
Kot absurdno ocenjuje tudi to, da ob grožnji Evropske komisije pred sodiščem EU zaradi zavlačevanja z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev naše sodišče s svojo odločitvijo postopek imenovanja odlaga v zelo oddaljeno prihodnost in odločitev opira na nedopustno izigravanje prava vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje