Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Čeprav se je več kot 70 odstotkov volilcev na posvetovalnem referendumu pred letom dni izreklo za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor, je opozicija takšen zapis v ustavo onemogočila. Ustavna pravnika dr. Ciril Ribičič in dr. Peter Jambrek predlagata, naj se politika v prihodnjem mandatu odloči za uvedbo kombiniranega volilnega sistema, ki bi enakopravno upošteval prednosti večinskega in proporcionalnega sistema, hkrati pa bi pomenil tudi uresničitev večinske podpore volilcev prednostnemu glasu.
Po treh desetletjih je napočil čas, da v Sloveniji dogradimo volilni sistem, sta prepričana ustavna pravnika dr. Ciril Ribičič z Inštituta za ustavno pravo in dr. Peter Jambrek z ljubljanskega Inštituta za ustavno ureditev in človekove pravice. V knjižici, ki sta jo uredila in nosi naslov Ali je kombinirani volilni sistem primeren za jutrišnjo Slovenijo, se zavzemata za uvedbo "dobro premišljene kombinacije" večinskega in proporcionalnega volilnega sistema.
Po predlaganem sistemu bi volilci v vsakem od 44 volilnih okrajev z večinskim glasovanjem izvolili po enega poslanca, 44 poslancev pa bi izvolili s strankarskih in drugih list na podlagi prednostnega glasu.
Takšna rešitev bi po navedbah Ribičiča in Jambreka izpolnila zahteve privržencev tako večinskega kot proporcionalnega volilnega sistema. Prvi vztrajajo, da končna rešitev upošteva personalizacijo, pokritost celotnega območja Slovenije z volilnimi okraji in preglednost volitev ter ne vodi v razdrobitev državnega zbora in torej ne ogrozi stabilnosti izvršilne oblasti. Prav tako je za privržence večinskega volilnega sistema pomembno, da poslanci, izvoljeni z večinskim glasovanjem v volilnih okrajih, ne morejo izgubiti mandata, če njihova lista ne doseže praga za vstop v državni zbor.
Kombinirani volilni sistem pa bi – tako ustavna pravnika – uresničil tudi bistvene zahteve zagovornikov proporcionalnega volilnega sistema: zagotovil bi spoštovanje načela sorazmernosti in ne bi vodil do polarizacije oziroma dvostrankarstva. "Da vsaka lista, ki doseže volilni prag, dobi tak delež poslanskih sedežev, kakršen je delež osvojenih glasov, je nujna sestavina kombiniranega volilnega sistema, saj zagotavlja, da je mogoče vlado osvojiti samo ob večinski podpori volilcev," v sklepnih ugotovitvah poudarjata Ribičič in Jambrek.
Na pomisleke o zapletenosti glasovanja odgovarjata, da bi morale biti volitve po večinskem sistemu čim bolj podobne večinskemu glasovanju na predsedniških in županskih volitvah, volitve z drugim glasom pa glasovanju na evropskih volitvah in volitvah večjih občinskih svetov.
Predlagata še, da se spremembe volilnega sistema sprejmejo v prvi polovici naslednjega mandata in imajo torej volilci, poslanci in politične stranke dovolj časa, da se novi ureditvi ustrezno prilagodijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
