Menu Item
Ustavno sodišče je odločilo, da sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo. Zahtevo za oceno ustavnosti sklepa je podala SDS.
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. DZ pa jo je potrdil kar dvakrat, prvič sredi julija, po vetu državnega sveta pa vnovič sredi septembra. Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče.
Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh. Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi DZ ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.
SDS je nato sredi septembra v DZ vložila pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto z več kot 3.000 podpisi, a je DZ na predlog koalicije sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. V koaliciji so namreč poudarili, da novela odpravlja neskladnost z ustavo, ki jo je v odločbah leta 2011 in 2021 ugotovilo ustavno sodišče.
Očitki SDS predmet samostojne presoje
In temu je danes pritrdilo tudi ustavno sodišče. To v postopku ni presojalo skladnosti novele zakona o parlamentarni preiskavi z ustavo, ampak le to, ali gre pri noveli za predpis, o katerem referendum ni dopusten. Take primere določa ustava v 90. členu, ko pravi, da referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da bistvo novele predstavljajo določbe, s katerimi se uresničujejo odločbe ustavnega sodišča. Določba, s katero se ureja organizacija dela parlamentarne komisije, zaradi katere je SDS tudi zahtevala referendum in ustavno presojo sklepa o njegovi nedopustnosti, pa pomeni minimalen del novele in je podredna do njene bistvene vsebine, so navedli sodniki.
Glede na to, da bi na referendumu volivci odločali o noveli v celoti, z vidika ustave “ni upoštevna navedba predlagateljice”, da novela ne pomeni odprave protiustavnosti. Očitki SDS, da se z novo ureditvijo ustvarja nova protiustavnost, pa so lahko predmet samostojne presoje, če bo na ustavno sodišče vložena pobuda ali zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti novele kot take, so še sporočili z ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta bila ustavna sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič.
Novela zakona o parlamentarni preiskavi je sicer precej napela odnose v DZ. Opozicija in državni svet so koaliciji in predsednici DZ med drugim očitali, da želi z novelo preprečiti parlamentarno preiskavo, s katero bi pod drobnogled vzeli slovensko energetiko. SDS in NSi pa sta zaradi tega predsednico DZ celo kazensko ovadila zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje