Menu Item
Pobude za oceno ustavnosti uredb o določitvi najvišje cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih vložile tri največje zdravstvene zavarovalnice pri nas, so na ustavnem sodišču zavrnili. Razlogi za to so, kot so sporočili s sodišča, procesne narave. Zavarovalnica Vzajemna v odzivu obžaluje odločitev ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je zavrglo pobude zdravstvenih zavarovalnic Vzajemna, Generali in Triglav za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kontroli cen ter uredbe, s katero je vlada omejila cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Pobudnice so vložile vsaka svojo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kontroli cen in uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, Vzajemna pa je dodala na seznam še uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen.
Zavarovalnice so namreč pred poletjem sprejele sklepe o dvigu premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Cena premije bi se pri Vzajemni dvignila s prvim julijem na 44,78 evra mesečno, pri Generaliju že z majem na 44,89 evra, pri Triglavu pa z junijem na 45,52 evra.
Vlada je odgovorila z uredbo, ki temelji na zakonu o kontroli cen, s katero je višino premije za dopolnilno zavarovanje omejila na največ 35,67 evra. Obenem je zavarovalnicam prepovedala, da bi zaradi ukrepa iz te uredbe prenehale izvajati dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma da bi lahko odklanjale sprejeme novih zavarovancev. Uredba je bila uveljavljena 15. aprila in velja do 31. decembra letos.
Zavarovalnice so v ustavnih pobudah trdila, da je vladna uredba neposredno posegla v njihove pravice oziroma pravni položaj.
Ko predpis ne učinkuje neposredno, se lahko ustavna pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo. “Pobudnice niso tako ravnale, zato je ustavno sodišče zavrglo njihove pobude,” piše v odločbi.
Ob tem ustavno sodišče pojasnjuje, da lahko pobudnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, proti državi sprožijo odškodninski postopek ali postopek za plačilo nadomestila zaradi prepovedi prenehanja izvajanja zavarovanja, v teh postopkih pa lahko pobudnice izčrpajo svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti uredbe o ceni premij. “Če z zahtevki zoper državo ne bodo uspele, bodo imele neposredni pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe o ceni premije, ki sicer na pobudnice ne učinkuje neposredno,” menijo sodniki.
Glede na končno odločitev o ustavnih pobudah pa ustavnemu sodišču ni bilo treba odločiti o predlogih pobudnic za zadržanje izvrševanja vladnih uredb.
Ustavno sodišče je odločitev od zavrženju pobud sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Rajko Knez in Rok Svetlič. Sodnik Knez je dal odklonilno ločeno mnenje, v katerem je kot argument navedel, da pri vladni uredbi ne gre za klasičen ukrep kontrole oziroma omejevanja cene, ampak bolj za predkorak ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Vzajemna obžaluje odločitev ustavnega sodišča
V zdravstveni zavarovalnici Vzajemna obžalujejo, da ustavno sodišče ni opravilo vsebinske presoje uredbe, ki je določila najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. “Vzajemna bo ravnala kot dober gospodar in za povračilo škode, ki je bila povzročena našim zavarovancem, uporabila pravna sredstva, ki so nam na voljo,” so napovedali.
“Pri tem moramo poudariti, da smo poziv vladi za določitev nadomestila poslali in o tem obvestili ustavno sodišče, ki pa se o tej zadevi ni opredelilo,” so v odzivu na odločitev ustavnega sodišča navedli v Vzajemni in napovedali nadaljevanje boja za povračilo škode.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje