Menu Item
Sodnik Rok Čeferin je predlagal svojo izločitev iz obravnave in odločanja o pobudi za oceno ustavnosti zakona o RTVS, vendar je ustavno sodišče njegov predlog zavrnilo. Državni zbor ima le še nekaj dni časa, da se izjasni o predlogu za začasno zadržanje zakona.
Na dnevnem redu prve letošnje seje ustavnega sodišča, ki se je odvila v četrtek prejšnji teden, je bila tudi pobuda za oceno ustavnosti na novembrskem referendumu potrjenega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Pod pobudo so se podpisali predsednik dosedanjega programskega sveta RTVS Peter Gregorčič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja tega javnega zavoda Andrej Grah Whatmough, dozdajšnja namestnica predsednika nadzornega sveta RTVS Tamara Besednjak Valič in vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija.
Napoved ustavnega sodišča za N1, da na seji prejšnji teden še ni mogoče pričakovati odločitve o predlogu pobudnikov za zadržanje izvršitve zakona o RTVS, se je uresničila. So pa ustavni sodniki odločali o predlogu, da se iz obravnave in odločanja o pobudi za oceno ustavnosti zakona o RTVS izloči sodnik Rok Čeferin.
Kot so nam povedali na ustavnem sodišču, je izločitev predlagal sodnik sam, sodišče pa je njegov predlog zavrnilo. Po naših informacijah je bil sklep sprejet soglasno. Razlogov, zakaj je Čeferin predlagal svojo izločitev, nam na ustavnem sodišču niso razkrili. “V primerih, ko sodnik sam predlaga svojo izločitev, in takih primerov je relativno veliko, razlogi niso dostopni javnosti, ker sodišče ne izda nobenega obrazloženega sklepa, temveč se naredi samo sklep v zapisniku. Obrazložen sklep se izda le, če izločitev predlagajo udeleženci postopka in se predlog zavrne,” so navedli. Naši viri kot možni razlog za Čeferinov predlog navajajo, da odvetniška pisarna Čeferin, v kateri je bil kot odvetnik zaposlen do nastopa funkcije ustavnega sodnika, sodeluje z javnim zavodom RTV Slovenija.
Čeferin je kot sodnik poročevalec podpisan pod dopisom, ki je v petek prispel v državni zbor. V njem so ustavni sodniki državnemu zboru določili osemdnevni rok, v katerem lahko poda mnenje o predlogu pobudnikov ustavne presoje za zadržanje izvršitve zakona o RTVS, in 30-dnevni rok za mnenje o drugih navedbah pobudnikov. Kot določa poslovnik državnega zbora, mnenje pripravi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, o njem pa odloči matično delovno telo – v primeru pobude za ustavno presojo zakona o RTVS je to odbor za kulturo. V skladu z osemdnevnim rokom za izjasnitev o predlogu za začasno zadržanje pa zadeve ni na dnevnem redu četrtkove seje ustavnega sodišča. “Obravnavo zadeve bo ustavno sodišče nadaljevalo na eni od prihodnjih sej,” so nam dejali na ustavnem sodišču.
Kot smo poročali, pobudniki ustavne presoje menijo, da z zadržanjem izvršitve zakona o RTVS ne bi nastale nikakršne škodljive posledice, saj bi se še naprej uporabljala dosedanja zakonodajna ureditev, katere ustavnost ni bila izpodbijana. Nezadržanje izvršitve zakona pa bi po njihovi oceni pomenilo kršitev ustave, saj da želijo predlagatelji zakona pod krinko depolitizacije RTVS izvesti kadrovsko čistko politično nezaželenih kadrov.
Nasprotno nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič meni, da bi imelo zadržanje hude in težko popravljive posledice, saj bi se sedanje uničevanje javnega zavoda vsakodnevno nadaljevalo, RTVS bi še naprej izgubljala ugled, gledanost njenih programov pa bi padala. Ribičič tudi poudarja, da javni interes do obveščenosti in do svobode izražanja močno pretehta nad interesom pobudnikov ustavne presoje, da kot funkcionarji ohranijo mandate v organih javnega servisa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje