Ustavni sodniki bodo danes začeli obravnavati pobudo za oceno ustavnosti zakona o RTVS, kot so nam dejali na ustavnem sodišču, pa odločitve glede zahteve za zadržanje izvršitve zakona še ni pričakovati. Sodnik poročevalec v zadevi je po naših informacijah Rok Čeferin. Medtem ko pobudniki ustavne presoje menijo, da zadržanje izvršitve zakona ne bi prineslo nobenih škodljivih posledic, nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič ocenjuje, da bi bile posledice morebitnega zadržanja težko popravljive.
Na dnevnem redu današnje seje ustavnega sodišča je tudi pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Pod pobudo, ki so jo vložili 28. decembra, so se podpisali predsednik dosedanjega programskega sveta Peter Gregorčič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough, dozdajšnja namestnica predsednika nadzornega sveta zavoda Tamara Besednjak Valič in vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija.
Po oceni nekaterih pravnih strokovnjakov se bodo ustavni sodniki obravnave omenjene pobude lotili zelo naglo. Na vprašanje N1, o čem konkretno bodo danes odločali oziroma ali bi utegnili že sprejeti odločitev o zahtevi pobudnikov, da začasno zadržijo izvršitev zakona o RTVS, nam je generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad odgovoril, da bodo začeli zadevo obravnavati. “Odločitve še ni pričakovati, tudi ne glede zadržanja izvršitve zakona,” je dodal. O začasnem zadržanju sicer ustavno sodišče po Neradovih navedbah običajno odloči hitro, lahko v nekaj dneh ali tednih.
Na naše vprašanje, ali so za mnenje o zahtevi za zadržanje v skladu z običajno prakso povprašali nasprotnega udeleženca, torej vlado oziroma državni zbor, na ustavnem sodišču niso odgovorili. Tako v parlamentu kot na vladi pa so nam povedali, da se ustavno sodišče v tej zadevi na njih ni obrnilo. Prav tako nam na ustavnem sodišču niso razkrili, kdo je v zadevi sodnik poročevalec. Po naših informacijah je to Rok Čeferin.
Pobudniki ustavne presoje z Gregorčičem na čelu ustavnemu sodišču predlagajo, naj zakon o RTVS, ki ga je državni zbor sprejel julija lani in je bil potrjen na novembrskem referendumu, v celoti razveljavi. Kot prvi razlog za tak predlog navajajo sam zakonodajni postopek. Zakon je bil namreč sprejet po nujnem postopku, kar po mnenju pobudnikov pomeni, da je bil način njegovega sprejetja protiustaven.
Drugi razlog, zaradi katerega predlagajo razveljavitev celotnega zakona, je njegova vsebina. Gregorčič je v N1 STUDIO pred dnevi dejal: “Če bi ustavno sodišče sledilo naši argumentaciji in bi razveljavilo vse tiste člene, ki so protiustavni, potem od samega zakona ne bi ostalo nič uporabnega.” Pobudniki kot vsebinsko protiustavne izpostavljajo določila, po katerih “takoj po uveljavitvi zakona ex lege prenehajo mandati vsem dotedanjim članom organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS”.
Kot poudarjajo, zakon radikalno posega v njihovo legitimno pričakovanje, da bodo svoje mandate oziroma delovno razmerje ob predpostavki zakonitega delovanja lahko opravljali do rednega izteka. Pobudniki ocenjujejo še, da je bil resnični in edini cilj zakona zamenjava vodstva ter članov organov upravljanja in nadzora RTVS, ker jim vlada in predstavniki novinarskih sindikatov politično nasprotujejo ter jih želijo zamenjati z drugimi, sebi politično naklonjenimi kadri. “Cilj zakona je torej politična čistka, ta pa očitno ni ustavno dopustni cilj, s katerim bi lahko opravičili sprejem zakona o RTVS in vse pravne posledice, ki jih prinaša,” so Gregorčič, Grah Whatmough, Besednjak Valič in Urbanija zapisali v pobudi za oceno ustavnosti zakona o RTVS.
Predlagali so, da ustavno sodišče njihov predlog obravnava absolutno prednostno, in zahtevali, da začasno zadrži izvršitev zakona o RTVS. Ustavni sodniki pri odločanju o zadržanju tehtajo, katere posledice bi bile hujše: če izvrševanja zakona ne bi zadržali, a bi bil ta nato razveljavljen, ali če bi ga zadržali in bi nato presodili, da ni v neskladju z ustavo.
Pobudniki postopka za oceno ustavnosti menijo, da z zadržanjem izvršitve zakona o RTVS ne bi nastale nikakršne škodljive posledice, saj bi se še naprej uporabljala dosedanja zakonodajna ureditev, katere ustavnost ni bila izpodbijana. Nezadržanje izvršitve zakona pa bi po njihovi oceni pomenilo kršitev ustave, saj da želijo predlagatelji zakona pod krinko depolitizacije RTVS izvesti kadrovsko čistko politično nezaželenih kadrov.
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič se z navedbami pobudnikov ustavne presoje ne strinja. Kot je dejal za N1, je bila novela zakona o RTVS sprejeta prav zaradi neskladnosti dosedanje ureditve in prakse z ustavo. Ti po njegovih besedah obravnavata javni zavod kot državno institucijo in ne kot javno ustanovo, ter omogočata, da ena politična stranka obvladuje vodstvo RTVS.
Začasno zadržanje zakona bi po Ribičičevem mnenju imelo hude in težko popravljive posledice, saj bi se sedanje uničevanje javnega zavoda vsakodnevno nadaljevalo, RTVS bi še naprej izgubljala ugled, gledanost njenih programov pa bi padala. Bivši ustavni sodnik tudi opozarja, da so pobudniki ustavne presoje pred meseci podpirali referendum o zakonu o RTVS. “Zelo nenavadno je, da so tisti, ki menijo, da je zakon protiustaven, podpirali, da se o potrjevanju zakona odloča na referendumu,” poudarja Ribičič.
Po njegovem prepričanju javni interes do obveščenosti in do svobode izražanja močno pretehta nad interesom pobudnikov ustavne presoje, da kot funkcionarji ohranijo mandate v organih javnega servisa. Ne strinja se s pobudniki, da je bil postopek sprejemanja zakona o RTVS protiustaven. Po prepričanju nekdanjega ustavnega sodnika je bil nujni postopek potreben, saj je opozicija z vložitvijo več kot 30 zakonov in z zahtevami za razpis referenduma želela čim bolj odložiti depolitizacijo javnega zavoda.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
