Poslanci po vetu državnega sveta znova potrdili novelo zakona o dohodnini

Slovenija 09. Dec 202213:25 > 15:074 komentarji
vlada
Foto: Matija Sušnik/DZ

Državni zbor je danes opravil ponovno obravnavo novele zakona o dohodnini, na katero je državni svet v ponedeljek izglasoval veto. Poslanci so novelo po razpravi znova potrdili.

Državni svet je na novelo zakona, ki bo ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 in odpravila nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta, v ponedeljek sprejel veto. Državni svetnik Marko Zidanšek je odločitev državnega sveta utemeljil, da je dolžnost vlade, da z ustrezno dohodninsko politiko prispeva k omilitvi poslabšanja položaja gospodinjstev, ta zakon pa po njihovo predstavlja korak k nižjim neto plačam.

Kot so še opozarjali svetniki, v trenutnih zaostrenih razmerah ne bi smeli hiteti z ukinitvijo postopnega dvigovanja splošne olajšave, ki prinaša višje neto plače za vse. Nasprotovali so tudi zaostritvam na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanju obdavčitve najemnin ter spremembam pri obdavčitvi dohodkov iz kmetijske dejavnosti.

Poslanci so tako morali o noveli zakona, katere uveljavitev je predvidena 1. januarja 2023, glasovati še enkrat. Tokrat je za glasovalo 49 poslancev Svobode, SD in Levice, proti pa je bilo 24 poslancev SDS in NSi.

Kaj prinaša novela zakona o dohodnini

Novela zakona določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5.500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5.000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7.500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.

Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2.280 evrov več. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.

Avtomatično usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo z novelo zakona ni več predvideno, je pa v njej zapisano, da se bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane v letih 2023 in 2024 zvišali za približno 7,5 odstotka.

Novost posebna olajšava za mlade. Spet se uvaja obdavčevanje izplačanih delnic ali deležev

Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1.300 evrov.

V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic.

Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je za letos določena pri 15 odstotkih, se bo zvišala na 25 odstotkov.

Spremenjena obdavčitev normirancev

Spremembe so tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov, se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste nad to mejo pa se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov. Nad 100.000 evrov letnih prihodkov priznanih odhodkov ne bo. Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.

levica
Matija Sušnik/DZ

Iz davčne osnove izvzeta izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu

Izplačila nagrad za poslovno uspešnost bodo v skladu z novelo zakona iz davčne osnove še naprej izvzeta, a tako kot do uveljavitve spomladi sprejetih sprememb spet le do višine povprečne plače. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Novo pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.

Sprememba tudi za kmete

Zaradi novih evropskih pravnih podlag je precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.

Kresanje mnenj pred vnovično potrditvijo

Na obravnavi pred vnovičnim potrjevanjem novele zakona o dohodnini so se pričakovano znova kresala mnenja.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je povedal, da novela sodi v sveženj vladnih ukrepov, med katerimi je naštel regulacijo cen energentov, elektrike, znižanje DDV, nizke trošarine, odpoved nekaterim dajatvam, posebno shemo za kmete, subvencije. “Ti ciljano naslavljajo vprašanje draginje in zaostrenih razmer, ki jih prinaša današnji čas,” je poudaril.

“Da bomo vložili dohodninsko novelo, ni bila nobena skrivnost. Opozicija pa nam je vmes postavljala določene proceduralne ovire, a smo vseeno tik pred ciljem,” je povedala Andreja Kert iz poslanske skupine Svoboda. Dodala je, da spreminjajo dohodninsko novelo prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše predvsem “zaradi njenih uničujočih posledic za javne finance”.

Jonasa Žnidaršiča iz SD je izrazil mnenje, da novela ni popolna. “V SD od te koalicije pričakujemo bolj obsežno, korenito in pravičnejšo nadgradnjo davčnega sistema,” je poudaril. Ta sklic državnega sveta pa je po njegovem z vetom “vnovič dokazal, da sodi med tiste populiste, ki hkrati zahtevajo nižje davke in javno porabo ter višje subvencije, investicije in olajšave”. Dodal je, da novelo vidijo “kot odziv na zatečeno stanje”.

“Ne gre za resen razmislek, ampak zgolj za zavlačevanje, da se novela, s katero se odpravlja nekatere škodljive davčne ukrepe, ki jih je uvedla prejšnja vlada, ne sprejme,” je dejal Milan Jakopovič iz Levice. Zakon, ki je v veljavi sedaj, po njegovem vodi v javnofinančne težave, napisan pa je za bogate. Ker pa vladna novela ne uresničuje koalicijske pogodbe v celoti, pričakujejo čimprejšnji začetek pogovorov o celoviti davčni reformi, je še povedal.

Opozicija je noveli nasprotovala. V SDS je po besedah Suzane Lep Šimenko ne podpirajo, zlasti v času visoke inflacije in ohlajanja rasti. Nižanje plač zaradi znižanja splošne olajšave je zanje nesprejemljivo. Za pomoč državljanom se v boju proti draginji namenja izjemno malo, je dejala in dodala: “Koalicija meni, da bo država z denarjem, ki bi ostal zaposlenim zaradi višjih neto plač, ravnala bolje in gospodarjenje, s čimer se ne moremo strinjati.”

Jožef Horvat iz NSi pa je pozval DZ, naj novele v ponovnem glasovanju ne potrdi. Zakonodajnopravna služba DZ je opozorila na neskladnost z ustavo, pripravljalo naj bi se zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, zakon ne more začeti veljati z januarjem 2023, je naštel. Novela bo povečala prilive v proračun od dohodnine v letu 2023 za 70 milijonov evrov. “Če je znesek ključnega pomena, potem je ta država slabo vodena,” je še ocenil.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar