V gorenjske gozdove izpustili risa Lukaša (VIDEO)

V slovenske gozdove so danes izpustili risa Lukaša. Prihaja iz Slovaške, iz zdrave karpatske populacije risov, ki je ni nikoli ogrožalo izumrtje. V slovenskih Alpah bo zdaj z drugimi risi skrbel, da dinarsko-jugovzhodna populacija pri nas ne bo izumrla. Prvega risa so v slovenske gozdove naselili že pred 50 leti.

“Risi so bili na območju Evrope pred 200 leti prisotni povsod. Potem smo jih ljudje iztrebili, ostali so na manjših območjih, zdrava populacija je ostala v Karpatih, v večjem delu zahodne Evrope pa je bil ris popolnoma iztrebljen,” pojasnjuje Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, v okviru katerega so v naravo izpustili že 17 risov: 11 v Sloveniji in 6 na Hrvaškem.

Ris Lukaš prihaja iz Slovaške. Ko so člani lovske družine Nomenj Gorjuše danes odprli vrata njegove kletke, se je po 45 minutah najprej le leno sprehodil, nato pa pognal v gozd. Lukaš bo v gorenjskih gozdovih nadomestil risa Zoisa, ki je bil tukaj dve leti in imel v tem času dve uspešni legli. A od aprila lani ga kamere niso več zaznale.

“Da ne bi samica ostala sama oziroma da ne bi bil na območju Pokljuke samo en samec, smo se odločili, da risa nadomestimo,” pravi Černe. Z Lukašom se bo teritorialna samica Aida lahko parila z nesorodnim samcem, s čimer se bo povečala genska pestrost risov, še dodaja koordinator projekta LIFE Lynx.

Kako uspešno se risi vključujejo v populacijo, ugotavljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, ki jih risom namestijo ob izpustu. Na območju Gorenjske pa 4 rise spremljajo tudi s pomočjo avtomatskih kamer, med njimi tri samice; Aido, Lenko in Julijo, ter Trisa, ki je bil do izpusta Lukaša edini samec na tem območju.

Vsi risi, ki so jih doselili na območje Gorenjske, so se tam tudi ustalili, vse tri samice pa so imele po vsaj eno leglo mladičev. Z avtomatskimi kamerami spremljajo tudi nekatere potomce.

Cilj je, da ris na tem območju tudi ostane

Pomembnost spremljanja risov na dolgi rok je izpostavil tudi Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije. Marenče upa, da bo pristojno ministrstvo sredstva za spremljanje risov zagotovilo tudi po zaključku projekta LIFE Lynx.

Na sektorju za načrtovanje razvoja gozdov vodijo tudi projekt preprečevanja krivolova. “Želimo si, da se bo ris tukaj počutil varno in da bomo izkoristili vse svoje sposobnosti, lovske čuvaje, da preprečimo morebitne krivolove,” je poudaril Marenče.

Želijo si, da se različne populacije risov med sabo povežejo

Leta 1973, po izumrtju risov pri nas, so napredno razmišljujoči lovci in gozdarji nazaj pripeljali tri pare risov, razlaga Černe. Šlo je za zelo uspešno doselitev, risi so se razširili na območje Hrvaške in Bosne, celo do Italije. Parjenje v sorodstvu je pripeljalo do ponovne grožnje izumrtja. Takrat je nastal projekt LIFE Lynx.

“A na dolgi rok to ni rešitev, povezati moramo populacije iz Dinaridov z drugimi – v švicarskih Alpah živi druga populacija risov, ki jo sestavlja okrog 300 živali. Želimo si, da se te populacije povežejo, da bi risi lahko med seboj izmenjevali svoj genski material. Da taki projekti več ne bi bili potrebni,” pojasnjuje Černe.

“Projekt LIFE Lynx nakazuje, kako kritično je, če eno vrsto iztrebimo, in koliko energije je treba vložiti v to, da jo vrnemo, pa situacija v naravi še vedno ni taka, kot bi sicer bila,” meni koordinator projekta LIFE Lynx.

Risi, kot jih vidi Desa Muck

Risi v slovenskih gozdovih pa so zaživeli tudi kot literarni junaki. Pisateljica Desa Muck se je pisanja knjige Pogumni Maks lotila brez olepševanja. “Življenja risov, odnosa ljudi do risov. Risi ubijajo, risi so ubiti, lahko imajo zelo težko življenje. Vse možne informacije, ki sem jih lahko dobila, sem natančno preučila, ogledala sem si ogromno filmov, posnetkov, tudi monitoringa v Sloveniji, tako da za vse slovenske rise vem, kje ta trenutek so in kako jim je ime,” je pojasnila pisateljica in dodala, da sta ji raziskovanje in pisanje knjige prinesla nepopisen užitek.

Vsaj prva polovica knjige temelji na resnični zgodbi risa Maksa, ki so ga v Slovenijo prav tako pripeljali iz Slovaške. “Bil je v zelo slabem stanju, na Slovaškem so ga našli umirajočega, podhranjenega, garjastega, imel je zlomljeno taco. Tam so ga pozdravili in pripeljali sem. Ta ris se je izkazal kot neverjetno inteligenten, iznajdljiv, bister in pogumen. Ko so ga izpustili iz obora, je prekrižaril zelo veliko območje, ker si je iskal lovišče. Bil je edini ris, ki je znal priti čez avtocesto. Potem pa je izginil, tako kot Zois,” pojasnjuje Muck.

“Najprej pomisliš na krivolov, ampak ne verjamem, da risa Maksa ni več, ker je bil tako izjemen. Mislim, da živi nekje v Švici in ima štiri žene. Ali je izgubil ovratnico ali pa je šel tako daleč, da mu monitoring ni več mogel slediti. Lahko, da je v Grčiji,” se je o nejasni usodi risa Maksa, glavnega junaka njene pripovedi, pošalila pisateljica.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.