Veličastna vrnitev risa v slovenske gozdove

Slovenija 02. Mar 202305:00 komentar
Ris Blisk
Vedran Slijepčević/VUKA, LIFE Lynx

Pred natančno 50 leti so se v slovenske gozdove vrnili risi, ki so več kot polovico prejšnjega stoletja veljali za izumrlo vrsto v Sloveniji. Med letoma 1908, ko so ustrelili zadnjega predstavnika te vrste, in 1973 jih namreč na našem ozemlju ni bilo. 2. marca 1973 so se risi po dobrih stotih letih vrnili v kočevske gozdove.

Danes obeležujemo 50 let prve naselitve risov v Slovenijo. Takrat so lovci in gozdarji v naše gozdove ponovno pripeljali rise. Ti so pred tem več kot polovico prejšnjega stoletja pri nas veljali za izumrlo vrsto. Med letoma 1908, ko so ustrelili zadnjega predstavnika te vrste, in 1973 jih namreč na našem ozemlju ni bilo.

Uspešni naselitvi, ki se je kazala v večanju in širitvi populacije prek slovenskih meja, je zaradi nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu. To bi lahko ponovno privedlo do izumrtja risa v Sloveniji, zato se jih danes v sklopu projekta LIFE Lynx ponovno doseljuje tako v Slovenijo kot na Hrvaško.

Pomanjkanje plena, izguba življenjskega prostora in lova

V preteklosti je bil ris prisoten po vsej Sloveniji, nato je zaradi pomanjkanja plena, izgube življenjskega prostora in pretiranega lova izumrl. V želji po vrnitvi risov v Slovenijo so pred pol stoletja iz Slovaške pripeljali šest risov. Po 46-dnevni karanteni so jim v večernih urah 2. marca 1973 odprli vrata obore in risi so se po dobrih stotih letih vrnili v kočevske gozdove.

Ta veliki naravovarstveni podvig se je izkazal za enega najuspešnejših v Evropi, saj se je populacija številčno okrepila, risi pa so se razširili tudi v sosednje države, predvsem v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Obdobju širitve populacije je zaradi premajhnega števila izvornih živali in nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu in število risov je začelo znova upadati.

Risi pred izpustom v kočevske gozdove leta 1973
Risi pred izpustom v kočevske gozdove leta 1973. (FOTO: Janez Gregori)

Danes se s ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji ponovno izvaja naravovarstveni projekt doselitve risa. V sklopu mednarodnega projekta LIFE Lynx se rise v letih 2017–2024 doseljuje na ozemlje Slovenije in Hrvaške.

Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije z območja slovaških in romunskih Karpatov, s projektom pa jih želijo v obstoječo populacijo vključiti skupno štirinajst.

Risji mladiči iz slovenskih Alp
Risji mladiči iz slovenskih Alp (FOTO: LIFE Lynx)

Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili deset risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. Od skupno petnajstih izpuščenih risov je status treh živali neznan. V okviru projekta bodo tako do aprila 2024 v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise, dva že čakata v karantenskih oborah, eden na Slovaškem in drug v Romuniji.

Maja lani se je tudi ekipa N1 pridružila projektu LIFE Lynx in spremljala izpust desetega risa v snežniške gozdove. Šlo je za risjega samca z imenom Blisk, ki so ga iz romunskih Karpatov v Slovenijo pripeljali v začetku aprila z nalogo, da si poišče samico in ustvari potomce. “Lahko mu zaželimo le srečno pot,” so se takrat pošalili člani projekta.

Preberite še: VIDEO: Ris RO11 je postal Blisk, v naših gozdovih pa ima prav posebno nalogo

Risu je bilo sprva ime RO11, ime Blisk pa so mu skupaj s centrom o velikih zvereh Dina Pivka nadeli učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Pojasnili so, da na svoj plen namreč skoči tako bliskovito, da si takšno ime zasluži.

Še pred tem smo se v rubriki Poglobljeno odpravili po sledeh risa in se poglobili v njegovo kraljestvo zasnežene gozdne pokrajine vzhodno od Krima.

Oprezali smo za odtisi njihovih šap, iskali urin, iztrebke ali dlako in pregledovali posnetke kamer, ki razkrivajo skrivnostno življenje teh gozdnih živali.

Preberite še: V kraljestvu risa: šape, urin, posnetki, alarm … in mladič, ki je dobil ime

“Zelo sem zadovoljen s potekom projekta, predvsem z vključevanjem risov v alpskem delu populacije, kjer pred tem dalj časa ni bilo njihove stalne prisotnosti. Potrdili smo tudi že tri legla mladičev priseljenih risinj, kar kaže, da smo na dobri poti, da se bo v jugovzhodnih Alpah vzpostavila povezovalna populacija, ki bo dolgoročno omogočila povezavo naše populacije risa s sosednjimi populacijami v Alpah,” je o uspešnem naseljevanju risa v Sloveniji povedal koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe.

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx (FOTO: Primož Pičulin)

Pomembno vlogo pri današnji doselitvi imajo tudi lovci, ki so vključeni v številne aktivnosti. Poleg skrbi za doseljene rise pred izpustitvijo v naravo so aktivno vključeni v spremljanje populacije z avtomatskimi kamerami, Lovska zveza Slovenije pa se zavzema tudi za izboljšanje preganjanja nezakonitega lova živali.

Ob tem predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač pove, da “slovenski lovci s svojim volonterskim delom že desetletja skrbimo za naravno okolje vseh živali in jih ohranjamo za zanamce. Ponosen sem, da gre Slovenija in slovensko lovstvo v smeri naravovarstva. Kot predstavnik več kot 20.000 lovcev v Sloveniji zagovarjam ničelno toleranco Lovske zveze Slovenije do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali.”

Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije.
Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. (FOTO: Sašo Švigelj)

Prizadevanja za ohranjanje narave praznujemo v okviru svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga prav tako od leta 1973 praznujemo 3. marca in je najpomembnejši letni dogodek, posvečen prostoživečim živalim in rastlinam. Letošnje praznovanje poteka pod sloganom “Partnerstva za ohranjanje prostoživečih vrst”.

“Ponosni smo, da z raznovrstnimi ukrepi uspešno prispevamo k ohranjanju in obnovi biotske pestrosti slovenskih gozdov. Doselitev risov pomeni eno od velikih zgodb o uspehu, za kar se zahvaljujem vsem sodelujočim na Zavodu za gozdove Slovenije, projektnim partnerjem in prostovoljcem,” z zadovoljstvom ugotavlja direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev.

Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Tehniški muzej Bistra je na gradu Žužemberk pripravil tudi razstavo z naslovom “Rod Štefe in Arpada”, ki govori o prvi naselitvi risov v Slovenijo.

Svetovni dan prostoživečih živali. Svetovni dan prostoživečih živali.
Svetovni dan prostoživečih živali. (FOTO: https://wildlifeday.org/en)
Razstava o naselitvi risov leta 1973 je na ogled v gradu Žužemberk. Razstava o naselitvi risov leta 1973 je na ogled v gradu Žužemberk.
Razstava o naselitvi risov leta 1973 je na ogled v gradu Žužemberk. (FOTO: Maja Sever, LIFE Lynx)

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.