Menu Item
Po spremembi pravil, ki dovoljujejo zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju, se v Sloveniji pojavlja vedno več križišč, ki to omogočajo. Enotnega seznama vseh takšnih križišč v Sloveniji sicer ni. Takšna rešitev pa ni novost – v slovenskih prometnih predpisih je bila uveljavljena že konec šestdesetih oziroma na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, so sporočili iz AMZS.
Konec avgusta je začela veljati novost v slovenskih pravilih cestnega prometa, ki dovoljuje zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju v tistih križiščih, kjer je ob luči semaforja nameščena črna tabla z zeleno puščico, obrnjeno v desno.
Po naročilu direkcije za infrastrukturo (DRSI) so znak, ki dovoljuje zavijanje desno pri rdeči luči, postavili na preseku Kolesarske poti in Celovške ceste v Vižmarjah v Ljubljani, na semaforju proti Metliki v Novem mestu in na obeh straneh križišča v Metliki – iz smeri Novega mesta za smer Črnomelj in iz smeri Hrvaške za smer center.
Je pa direkcija za infrastrukturo zadolžena le za državne ceste – za občinske ceste so odgovorne občine, s tem pa tudi za postavljanje tovrstnih znakov na križiščih občinskih cest. Kot so na direkciji za infrastrukturo pojasnili za N1, vodijo evidenco tovrstnih prometnih ureditev le za državne ceste, medtem ko centralizirane in enotne evidence prometnih ureditev na občinskih cestah v Sloveniji nimamo.
Prednjačita Maribor in Novo mesto
Odkar so v veljavi spremenjena pravila, so tovrstne znake postavljale tudi občine same. V Novem mestu imajo štiri tovrstna križišča, in sicer križišče na Koštialovi ulici iz Mestnih njiv proti centru mesta, križišče na Seidlovi cesti pri NLB, križišče na Ljubljanski cesti pri Hederi in križišče na Belokranjski cesti nasproti bencinskega servisa.
Septembra bodo možnost desnega zavijanja ob prižgani rdeči luči vzpostavili še v Ločni na Andrijaničevi cesti proti centru mesta, iz smeri Žabje vasi čez Ločenski most proti Mačkovcu, na Topliški cesti pri zavijanju k stadionu Portoval, na Kandijski cesti v Žabji vasi proti Beli krajini, na Belokranjski cesti proti Novemu mestu pri uvozu za Avšičevo ulico ter na Belokranjski cesti proti Beli krajini pri uvozu v Revoz.
V Mariboru so nedavno vzpostavili pet tovrstnih križišč, in sicer na križišču med Krekovo in Strossmayerjevo ulico, na križišču med Ulico heroja Staneta in Razlagovo ulico, na križišču med Šentiljsko cesto in Šubičevo ulico, na križišču med Slovensko in Strossmayerjevo ulico ter na križišču med Puhovo in Vzhodno ulico.
Kot so še za N1 sporočili z Mestne občine Maribor, poleg prometnih tokov zasledujejo predvsem varnostni vidik, “zato desno zavijanje pri rdeči luči ne bo omogočeno pri vključevanju iz stranskih cest na manj pregledne in praviloma hitrejše državne ceste”.
Druge občine s primernimi križišči v pripravljenosti
V Mestni občini Kranj tovrstnega križišča še nimajo, so pa identificirali eno semaforizirano križišče, ki bi bilo primerno za takšno ureditev. “Vendar pa leži na križanju z državno cesto, zato moramo še prej pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo,” so sporočili za N1.
Tudi na območju Ptuja, Trbovelj, Celja, Velenja, Nove Gorice, Slovenj Gradca in Kopra križišča, ki bi z znakom dovoljevalo zavijanje desno pri rdeči luči, nimajo. Kot so sporočili iz Mestne občine Koper, imajo v občini dve semaforizirani križišči. “Eno na državni cesti pri nekdanji tovarni Inde, ki je v pristojnosti DRSI, drugo pa na križišču Ceste na Markovec in Kvedrove, kjer moramo pred uvedbo sprememb najprej proučiti možnosti za vzpostavitev takšne prometne ureditve,” so sporočili.
Na novogoriški mestni občini so pojasnili, da se spreminjanja prometnih poti še niso lotili, “ker še niso jasne vse smernice glede ustrezne signalizacije. Tehnično izvedljivost in prometnovarnostni vidik bomo še preverili,” so sporočili, podobnega mnenja pa so tudi v Slovenj Gradcu. “Najprej bomo preverili lokacije, kjer bi bilo sistem smiselno nadgraditi, nato pa sprejeli ustrezne ukrepe glede spremembe signalizacije,” so dejali za N1.
V Mestni občini Ljubljana po naših informacijah razen omenjenega znaka, ki ga je postavila direkcija za infrastrukturo, dodatnih znakov, ki bi jih upravljala občina sama, še niso postavljali.
Pri rdeči luči desno zavijali že pred približno 50 leti
Takšna rešitev pa v slovenskem prostoru ni novost. Kot so za N1 sporočili iz Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), je bilo zavijanje v desno pri rdeči luči v križiščih, kjer je to označeno s posebnim znakom, v slovenskih prometnih predpisih dovoljeno že konec šestdesetih oziroma na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
To so razbrali iz skic v popravljeni izdaji knjige O prometnih predpisih, ki so jo izdali leta 1973.
Nič hudega, če udeleženci v prometu zgolj počakajo na zeleno luč
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je ob predstavitvi nove ureditve povedal, da želijo z ukrepom predvsem povečati pretočnost prometa, pri čemer so imeli v mislih tudi okoljski vidik. Načrtujejo namreč, da se bodo z večjim številom tovrstnih križišč zmanjšali izpusti. Možnost zavijanja v desno pri rdeči luči imajo vozniki zgolj v križiščih, kjer je nameščen znak, je poudaril državni sekretar. Desno lahko zavijejo zgolj, ko je pot prosta. “Ključno je, da udeleženci prometa pred križiščem ne bodo čutili obveze, da morajo reagirati hitro. Nič hudega ne bo, če bodo zgolj počakal na zeleno luč,” je takrat dodal Mihelič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje