Menu ItemV Ljubljani in Mariboru sta potekala protestna shoda Mladih za podnebno pravičnost. "Zahtevamo predvsem hitro in ambiciozno ukrepanje vlade. V predvolilni kampanji so imeli veliko zelenih obljub in obljubljali zelene reforme ter prehod. Sedaj vidimo, da se to ne dogaja dovolj hitro in ambiciozno. Ukrepati moramo sedaj," je za N1 povedala Pia Zupančič iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Aktivisti so se po uradnem delu s Kongresnega trga podali na ulice ter zavzeli bežigrajski stadion, kjer so simbolno začeli tudi saditi drevesa. Policija je 48 udeležencev shoda tam tudi popisala, dve od teh sta bili mladoletni, so sporočili s PU Ljubljana.
V Ljubljani in Mariboru sta potekala podnebna protesta, s katerim je mladinska organizacija Mladi za podnebno pravičnost vlado pozvala k takojšnjemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Kot je za N1 povedala Pia Zupančič iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost, je bilo obljub o zelenem prehodu in reformah v času predvolilne kampanje veliko. “Sedaj vidimo, da se to ne dogaja dovolj hitro in ambiciozno. Opozarjamo na to, da moramo ukrepati sedaj,” je dejala.
Zupančič je ob tem izpostavila, da so predstavniki vlade v času predvolilne kampanje dajali obljube o javnem prometu, kmetijstvu in reševanju stanovanjske krize. “Vse to je bilo poudarjeno, sedaj pa se ne dela nič v to smer. Želimo si, da bi bile obljube izpolnjene čim hitreje in v smer zelenega prehoda. Predvsem pa opozarjamo na to, da moramo poslušati znanost in znanstvenike ter upoštevati časovni okvir, ki nam jih da znanost,” je dodala Zupančič in opozorila, da si politika ne bi smela sama postavljati datumov, temveč bi morala poslušati izobražene ljudi.
“Vlada ne ukrepa dovolj hitro, prav tako sprejema ukrepe, ki so v nasprotju s tistim, kar so obljubljali […] Ne izpolnjuje svojih obljub. Tudi če želi kaj izpolniti, to dela prepočasi in neučinkovito,” je opozorila.
Gaj Kolšek iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je za N1 povedal, da so analizirali politične stranke in njihove obljube, ki jih sedaj ne izpolnjujejo. Med drugim tudi investicije v železnice. “Pričakujemo, da bodo vladajoče stranke začele izpolnjevati svoje obljube,” je poudaril Kolšek in izrazil upanje, da bo shod povzročil, da se o teh stvareh znova začnemo aktivno pogovarjati.
Kolšek je dodal, da je shod podprlo veliko organizacij, med drugim tudi sindikat delavcev v Tušu, Sviz in razne aktivistične organizacije. “Podporo pa bi pričakovali od nas vseh, ker so to tudi problemi nas vseh, ne samo v Sloveniji, ampak širše po svetu. Tudi kakšnih vladnih predstavnikov.”
Po nagovorih pohod po ulicah
Kot so povedali aktivisti, nam pravice nikoli niso bile dane, ampak so bile vedno priborjene. “Spremembe v sistemu, v razsežnostih podobnem tem, ki jih želimo sedaj, so se zgodile samo z nenehnim protestiranjem, zahtevanjem, žrtvovanjem, kričanjem in iskanjem poti v na videz brezupnih okoliščinah,” je na odru dejala Katja Štefanec iz društva Ljubljana Pride. Poudarila je, da nas zgodovina uči, da se stvari lahko izboljšajo oz. jih lahko izboljšamo, na to pa lahko vpliva prav vsak izmed nas.
“Kar delamo, ni lahko, konstantno plavati proti toku, dati vse v tisti en boj, ki končno prinese spremembo. Izgoreti samo zato, da smo nekaj mesecev kasneje spet tukaj razočarani,” je dejala Štefanec in izrazila razočaranje nad tem, da nova vlada, za katero so se trudili, da zamenja prejšnjo, ne izpolnjuje svojih obljub, ampak “spet ponavljamo eno in isto”.
“To, da smo velikokrat prepuščeni temu, da se samo mi borimo za svoje pravice, ni učinkovit način, kako priti do sprememb. Najbolj radikalen način, da lahko naredimo spremembe, je, da se aktivno potrudimo probleme drugih narediti naše. Da se upremo mentaliteti, “kaj nas briga za dogajanje, dokler moji problemi niso rešeni,” je dejala.
Preberite še: Štrukelj na podnebnem štrajku: Ni dovolj, da se politiki fotografirajo
Oblasti in sistemu, ki jih predalčka in skuša utišati, zato pošiljajo jasno sporočilo, da se ne bodo pustili utišati. Pozvala je na solidarnost eden do drugega in do problemov nas samih ter drugih. “Naša svoboda nikoli ne bo postala neomejena, dokler bo nekdo zraven nas priklenjen. Moj boj bo prej ali slej postal tudi tvoj. In pri problemu podnebne krize to ne bi moglo biti bolj očitno,” je povedala Štefanec.
Luka Stegne iz Liste demokratičnega študentstva je dejal, da morda vsi danes zbrani niso strokovnjaki za okoljske probleme, jih pa vsi čutijo. “Med nami je tudi nekaj tistih s pozicije moči. Upam, da se niste prišli le slikati, ampak da boste znali tudi kaj slišati,” je bil oster in jih pozval, naj ukrepajo, da se bo študentom v Sloveniji tako časovno kot finančno splačalo živeti. “Kako naj vam zaupamo. Slovenska politika nima obraza in hrbtenice. Zgrajena je na oportunizmu in ugajanju velikim igralcem. Gospodarstvo je domala v celoti odprodano. Ne služi več temu, da služi ljudem, ampak le nemo in nemočno igra igro kapitala,” je med drugim povedal Stegne.
“Državi sporočamo, naj naredi več, zahtevamo prihodnost, zahtevamo osnovne pogoje bivanja, zahtevamo smrt kapitalizma in začetek novega sveta,” je zaključil.
Maša Hawlina iz Zadrugatorja je med drugim izpostavila stanovanjsko problematiko mladih. “Prostor se polni s stanovanji, ki si jih večina nikoli ne bo mogla privoščiti in najbrž bo veliko njih ostalo praznih. Medtem pa študenti, prekarci, delavci, begunci, brezdomci in mladi životarijo v majhnih sobah za oderuške najemnine, v starih plesnivih stanovanjih ali celo brez strehe nad glavo,” je dejala.
“Ne dovolimo, da si prisvojijo našo prihodnost, zato zahtevajmo drugačno politično sedanjost,” je pozvala.
Predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc je izpostavila, da je boj za podnebno pravičnost – boj za socialno pravičnost. “Podnebne spremembe imajo katastrofalne posledice za celoten planet, a bolj prizadenejo ljudi s slabšim ekonomskim položajem,” je dejala.
Po njenih besedah peščica najbogatejših skupaj s korporacijami ustvari največji ogljični odtis, izkorišča naravne vire in uničuje planet: “Živimo v sistemu, ki izrablja vse in vsakogar. Izrablja delavke in delavce, planet in naravne vire. Zgrajen je na izkoriščanju. Neoliberalni kapitalizem je uničujoč sistem, ki se mora spremeniti, če želimo sanjati o prihodnosti. Potreben je pravičen prehod, zeleni prehod v drugačno, bolj enakopravno in solidarno družbo. Podnebni boj je razredni boj, sindikalni in feministični boj. Je boj za večjo enakopravnost, za javne storitve in javni prevoz.”
Dodala je, da gre za boj, ki oblikuje politike, ki v ospredje postavljajo potrebe ljudi in okolja – ne pa interese kapitala.
Podnebni protesti v organizaciji gibanja Mladi za podnebno pravičnost so se začeli že pred letom 2017, torej še preden smo spoznali svetovno znano aktivistko Greto Thunberg. Kot je dejal predstavnik gibanja Izidor Ostan Ožbolt, so se takrat s podnebnim aktivizmom začeli ukvarjati v Ljubljani in širše v Sloveniji.
“Leta 2019 pa smo nekako zajahali val podnebnih protestov ter povečali in poglobili naše delovanje,” je povedal. Dodal je, da so bile tudi na protestu leta 2019 zahteve podobne kot danes. Kot rezultate podnebnega protestnega vala je izpostavil velike podnebne in pravičniške korake, ki se dogajajo tako v Evropi kot svetu. Si pa želijo, da bi bili ti koraki še hitrejši in večji, zaradi česar tudi hodijo in bodo hodili na ulice.
Sledilo zavzetje stadiona Bežigrad
Zbrani na protestu so se po nagovorih podali na pohod po ulicah. Shod so končali na stadionu Bežigrad, ki je sicer zaklenjen in ni odprt za javnost, a so ga udeleženci odprli in na njem tudi posadili drevesa.
Kot je povedala Brina Jeretina iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost, so s prihodom na bežigrajski stadion hoteli pokazati, da se mesto mora začeti namenjati ljudem, ohranjati se morajo zelene površine, kulturna dediščina, ne pa prepuščati, da kapital prevzema mesto Ljubljana. “Vedno manj je javnih površin, vedno manj je površin za druženje ljudi, zelene površine so ob tem zelo pomembne zaradi pomembnih sprememb, mesta so pri tem še bolj pod udarom. Zato je zelo pomembno, da imamo neke prostore, kamor se lahko ljudje umaknejo in, ki obenem mesto ohlajajo” je povedala. Zbrani so zatem skupaj posadili več deset dreves.
Zaradi nenajavljenega stadionskega dela protesta Jeretina ne pričakuje sankcij organov. “Ob prvem odprtju stadiona pred časom so nas popisali, ampak takrat je bila tudi drugačna politična situacija,” je povedala.
Policija popisala 48 oseb, od tega dve mladoletni
Policija je po vstopu v bežigrajski stadion začela popisovati udeležence protesta. Kot so povedali za N1, so udeležence protesta popisovali zaradi zaradi vdora na zasebno zemljišče in motenja posesti. Kasneje so s Policijske uprave (PU) Ljubljana sporočili, da je shod “najprej potekal v skladu z napovedanim programom, nekaj po 14. uri pa je trenutno še neznani storilec poškodoval in odstranil verigo na vratih objekta na Dunajski cesti v Ljubljani in omogočil, da je več udeležencev shoda vstopilo na zasebno posest, kjer so nadaljevali s shodom”.
Dodali so, da so pričeli ugotavljati identiteto oseb, ki so vstopile v notranjost zasebnega objekta, zaradi zaznave suma storitve kaznivega dejanja. “Skupno je bila ugotovljena identiteta 48 oseb, od tega sta bili le dve osebi mladoletni,” so sporočili in dodali, da je bil lastnik objekta glede motenja posesti, na katerega so udeleženci vstopili, napoten na zasebno tožbo.
V Mladih za podnebno pravičnost so po protestu zapisali, da je šlo je za povsem miren in nenasilen shod, zato ne razumejo, niti jim ni bilo pojasnjeno, zakaj je se je policija odločila ukrepati na takšen način.
“Policija nas na popisovanje ni niti opozorila. Boj za podnebno pravičnost mora biti boj nas vseh! Tovrsten odnos policije strogo zavračamo, predvsem zato ker so bile v večji meri legitimirane dijakinje in dijaki, kar dojemamo kot hud pritisk na mlade, ki niso finančno neodvisni. Mladi se borimo za prihodnost, za javno dobro, za zeleni prehod in za podnebno pravičnost, oblast, policija in kapital pa nas pri tem očitno želijo ustaviti,” so zapisali v odzivu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje