Menu Item
Po tem, ko so v Londonu zaznali viruse, ki povzročajo otroško paralizo, v New Yorku pa obravnavali primer okužbe pri necepljenem odraslem, smo preverili, kakšno je stanje v Sloveniji. Je precepljenost dobra? Ali tudi pri nas v odpadnih vodah iščemo te viruse? Bi nas moralo skrbeti?
V Londonu se je po okoli 40 letih ponovno pojavil virus otroške paralize. Našli so ga v odpadnih vodah. Za otroško paralizo za zdaj še ni zbolel noben otrok, a so v Londonu vseeno zagnali obsežno kampanjo cepljenja otrok. Pojav virusa pa skrbi tudi oblasti v ZDA. Prejšnji mesec so namreč pri necepljenem odraslem moškem iz New Yorka potrdili primer okužbe, pristojni pa menijo, da bi lahko imeli v tej zvezni državi več sto nediagnosticiranih primerov.
Kakšno je stanje v Sloveniji? Bi nas moralo skrbeti? “Glede na relativno visoko precepljenost otrok proti tej bolezni in na dejstvo, da v Sloveniji proti tej bolezni cepimo že več kot 60 let, kakšnih večjih izbruhov te bolezni ni pričakovati. Seveda pa pojava kakšnega primera pri necepljeni osebi ne moremo popolnoma izključiti,” so pomirili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Cepljenje proti otroški paralizi je v Sloveniji del rednega programa cepljenj v Sloveniji. Izvaja se s 6-valentnim cepivom, ki otroke zaščiti pred šestimi boleznimi; poleg otroške paralize še pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, hemofilusom influence B (HiB) in hepatitisom B. Cepljenje je obvezno za otroke, stare tri mesece, in zamudnike. Drugi odmerek prejmejo otroci pri petih mesecih, tretjega pa med 11. in 18. mesecem.
Preliminarni podatki o precepljenosti predšolskih otrok kažejo, da je bilo lani s tem cepivom cepljenih 86 odstotkov otrok. Leto pred tem je bila precepljenost ocenjena na 95 odstotkov.
Cepljenje je obvezno tudi pred službenimi potmi na nekatera območja
Cepljene je v nekaterih primerih obvezno tudi za odrasle. Tako NIJZ določa obvezno cepljenje za zaposlene, ki službeno potujejo na območja, kjer obstaja nevarnost okužbe z otroško paralizo. Zaposleni se morajo cepiti pred potjo v Afganistan, Angolo, Benin, Burkino Faso, Čad, DR Kongo, Etiopijo, Filipine, Gano, Kamerun, Kenijo, Kitajsko, Malezijo, Mali, Mjanmar, Mozambik, Niger, Nigerijo, Pakistan, Slonokoščeno obalo, Somalijo, Srednjeafriško republiko, Togo in Zambijo.
Cepljenje pa je obvezno tudi za vse, ki so pri delu lahko izpostavljeni virusu otroške paralize. V primeru sporadičnega primera, izbruha ali epidemije pa lahko NIJZ cepljenje odredi tudi drugim odraslim.
Svetovna zdravstvena organizacija sicer poživitveno cepljenje priporoča vsem, ki za več kot štiri tedne potujejo v omenjene države, in v zadnjih 12 mesecih niso prejeli obnovitvenega odmerka cepiva proti otroški paralizi.
V Londonu so virus, ki povzroča otroško paralizo, našli v odpadni vodi. V Sloveniji rutinsko in sistematično vzorčenje odpadnih vod na prisotnost poliovirusov še ni vzpostavljeno, so zapisali na NIJZ.
Kaj je otroška paraliza?
Otroška paraliza je nalezljiva virusna bolezen, ki napade živčni sistem, kar lahko povzroči trajne okvare in ohromelost. Prenaša se s poliovirusi, ki so v iztrebkih okuženih ljudi. Virus se prenaša preko umazanih rok, okužene hrane in vode, pa tudi ob tesnih stikih z okuženo osebo. Bolniki so najbolj kužni 7 do 10 dni pred in po pojavu znakov bolezni, virusi pa so v iztrebkih prisotni še 3 do 6 tednov, piše na spletni strani cepljenje.info, ki jo pripravlja Združenja za pediatrijo.
Večinoma okužbe s poliovirusom potekajo brez posebnih znakov bolezni. Ti otroci razvijejo odpornost proti otroški paralizi in so dosmrtno zaščiteni proti tej bolezni. Pri približno četrtini se bolezen razvije podobno kot pri gripi s povišano telesno temperaturo, bolečinami v sklepih, bolečim grlom, bolečinami v trebuhu in mehkim blatom.
Pri do petih odstotkih okuženih pride do prizadetosti živčevja. Vnetje možganskih ovojnic se kaže kot glavobol, slabost, otrdel vrat ter motnje zavesti. Če se bolezen dodatno razvije, začne vplivati na živčevje in povzroči razvoj paralize, pojavijo se hude bolečine v mišicah in ohromelost. Bolnik lahko ostane hrom vse življenje. Ohromijo lahko tudi dihalne mišice. Če umetno predihavanje ni na voljo, se bolezen lahko konča s smrtjo. V preteklosti, ko je bila bolezen pogostejša, so za predihavanje uporabljali umetna pljuča, v katerih so bolniki morali živeti do svoje smrti.
Za otroško paralizo so dovzetni vsi, ki bolezni niso preboleli ali niso bili zaščiteni s cepljenjem. Bolezen je pogostejša v manj razvitih predelih sveta, kjer je tudi higiena običajno slabša. Po najnovejših podatkih so v letu 2020 divje seve virusa otroške paralize zaznali le še v Afganistanu in Pakistanu, Svetovna zdravstvena organizacija pa je po dolgih letih prizadevanj razglasila, da je divji virus otroške paralize v Afriki izkoreninjen, so še zapisali pediatri.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!