V odsotnosti poslancev opozicije državni zbor potrdil poročilo o obvodnem financiranju SDS in NSi

Predsednica komisije DZ, ki je preiskovala sume nezakonitega financiranja strank, Tamara Vonta (Svoboda) je v predstavitvi končnega poročila izpostavila, da to na 500 straneh izkazuje, da so bili v času prejšnje vlade Janeza Janše javna sredstva in državni organi uporabljeni za financiranje političnih projektov in da je obstajal organiziran sistem, ki je javni denar preusmerjal v strankarske medije in politične strukture.

Ob tem je znova izpostavila nekatere primere, ki so v javnosti sicer že odmevali. SDS je za financiranje televizije Nova24TV po Vontinih besedah "mecena" sprva našla na Madžarskem.

"Tajkuni iz kroga Viktorja Orbana so sklepali oglaševalske pogodbe z izjemno visokimi zneski, čeprav za takšno oglaševanje ni bilo prav nobene ekonomske podlage," je dejala. Računi Madžarov pa so prišli v času tretje vlade Janeza Janše, ko so se na vladi "na vse pretege trudili", da bi čim večji del slovenskega gospodarstva odprli madžarskemu kapitalu.

Po Janševem prevzemu oblasti pa so mesto Madžarov postopoma začela prevzemati državna podjetja in drugi javni viri. Med ključnimi primeri je pogodba s Telekomom Slovenije, na podlagi katere se je v treh letih v ta sistem financiranja preteklo približno dva milijona evrov.

Vodstvo Telekoma pa je takšno pogodbo pred tem zavračalo kot poslovno škodljivo. Prav tako so preuredili programske sheme, tako, da so program Nove24TV premaknili višje "na daljincu v vsakem od naših domov". Priče pa so po njenih besedah pred komisijo izpovedovale, da so bile deležne tudi groženj s smrtjo, kar je označila za "modus operandi določene politične opcije".

Pretveza oglaševanja se v poročilu pojavlja vedno znova, tudi preko satelitskih portalov, kot jih je označila Vonta. Posebej izrazit je primer koncesionarjev za urejanje vodotokov. V letih 2021 in 2022 so se sredstva za urejanje vodotokov več kot podvojila, v istem obdobju pa so ta ista podjetja začela oglaševati v medijih, ki so povezana s SDS. Tudi to oglaševanje ni imelo tržne logike. Posledice takega ravnanja pa smo leta 2023 ob najhujših poplavah v zgodovini Slovenije občutili vsi, je dejala.

V primeru NSi pa komisija ugotavlja obvodno financiranje preko Inštituta Janeza Evangelista Kreka. Po Vontinih besedah je zlasti zaskrbljujoče, da so se na račun inštituta stekale donacije podjetij, ki so bila hkrati med največjimi prejemniki javnih sredstev ministrstev pod vplivom NSi, zlasti infrastrukturnega ministrstva v času, ko ga je vodil aktualni predsednik stranke Jernej Vrtovec. "Med donatorji so domnevno tudi največji gradbeni baroni v državi," je dejala. Končni prejemniki pa so bili po ugotovitvah komisije posamezni ključni kadri v NSi, med drugim glavni tajnik Robert Ilc.

Kazensko vpletenost odgovornih bodo po besedah Vonte preverjali organi pregona, DZ pa mora ugotoviti politično odgovornost. Komisija DZ je tako predlagala, da se okrepi nadzor nad financiranjem političnih strank in z njimi povezanih pravnih oseb ter tako prepreči obvodno financiranje strank.

Predlagali so tudi, da se pri prenovi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pravila glede integritete in nasprotja interesov razširijo tudi na generalne sekretarje političnih strank, ki imajo pogosto ključno vlogo pri upravljanju finančnih in organizacijskih tokov strank.

Tudi te sklepe je DZ soglasno potrdil z 49 glasovi za.

Poročilo in sklepe so potrdili v Svobodi, SD in Levici, kjer so izpostavili, da mora DZ postaviti jasno mejo med financiranjem politike in vplivom kapitala.

"Demokracija brez transparentnega financiranja politike ni demokracija, temveč sistem kupljenega vpliva," je dejala poslanka Levice Nataša Sukič in dodala, da njegove posledice vidimo na primeru ZDA. Ob tem je opozorila, da javni denar ni bankomat za politične stranke.

Tudi poslanka SD Janja Rednjak se je strinjala, da ob tem poročilu razpravljajo o prihodnosti slovenske demokracije. Ugotovitve komisije kažejo na dvojno kršitev demokratičnih pravil, netransparentno financiranje politike in sistematično zavajanje javnosti. V SD so podprli tudi, da se zakonsko določi obveznost generalnih sekretarjev strank.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi pa je vsem zainteresiranim svetoval, naj poročilo preberejo "in vidijo, kaj je to globoka država tranzicijske desnice".

Poslanci so sejo zaradi obravnave tajnih podatkov nadaljevali na zaprtem delu.

Zakaj na seji ni bilo opozicije?

V SDS in NSi so sejo obstruirali. Na seji prav tako ni bilo nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov Anžeta Logarja.

Kot so v dopisu predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič zapisali v SDS, komisija DZ predstavlja zlorabo instituta parlamentarne komisije. Razpolaga z obsežno dokumentacijo, ki presega akt o preiskavi, kar predstavlja potencialno zlorabo podatkov.

Da gre za zlorabo, pa je po njihovem mnenju potrdila tudi nekdanja predsednica preiskovalne komisije Mojca Šetinc Pašek, ko je dejala, da je komisija namenjena obračunavanju s SDS. Predlagali so tudi širitev parlamentarne preiskave, ki pa jo je koalicija zavrnila.

Podobne razloge za obstrukcijo so navedli tudi v NSi. "To, da en teden pred volitvami razpravljajo o tem na plenarni seji DZ, je kronski dokaz, da sta Tamara Vonta in Svoboda instrumentalizirali in uzurpirali preiskovalno komisijo za boj proti opoziciji," pa je kot ključen razlog za obstrukcijo v izjavi, ki so jo posredovali medijem, navedel vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj.

"Tamara Vonta ni sodišče, ni sodnica, nima kompetenc in si ne dovolimo, da bi ona zdaj pred širnim svetom dajala neke sodbe," je dodal. Meni, da gre za grob poseg v parlamentarizem, "ki ga bomo po 22. marcu najprej raziskali in tudi ustavili".