Rekreacija na, v in ob vodi ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje, vendar je treba vedeti, da je lahko voda tudi izredno nevarna. V zadnjih desetletjih se število utopitev v Sloveniji zmanjšuje.

Ob obisku voda, bodisi urejenih kopališč ali drugih lokacij se je treba zavedati dejavnikov tveganja in upoštevati napotke za varno kopanje in izvajanje dejavnosti, je na današnji novinarski konferenci ministrstva za obrambo poudarila vodja sektorja za preventivo in načrtovanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje Mojca Zupan.

V Sloveniji se po navedbah Mojce Zupan v povprečju zgodi 11 utopitev na leto, največ na neurejenih kopališčih, vzroki so večkrat zdrsi ali kopanje pod vplivom alkohola. V zadnjih desetletjih se število utopitev zmanjšuje. Kot je pojasnila, država zagotavlja splošne ukrepe varstva pred utopitvijo, lokalne skupnosti pa lahko predpišejo tudi posebne ukrepe, tudi prepovedi kopanja na nekem območju.

“Za svojo varnost je najbolj odgovoren vsak sam,” je danes opomnila Zupan. Kot je opozorila, je kopanje lahko varno le na vodnih površinah, ki so urejene, torej na bazenih in urejenih naravnih kopališčih, kjer imajo reševalce iz vode. Kopati se je mogoče tudi na kopališčih brez upravljavca, to so tista, kjer kopanje ni prepovedano. Za varnost kopalcev na takih kopališčih ni posebej poskrbljeno, spremljajo pa kakovost vode.

Marsikje se ljudje kopajo tudi v gramoznicah, ribnikih in drugih nenadzorovanih vodah, kar pa po besedah Mojce Zupan s stališča varnosti ni priporočljivo oziroma je ponekod celo prepovedano. “Bregovi so velikokrat neurejeni, kakovost vode vprašljiva, saj se ne preverja. Še posebej veliko tveganje za varnost pa je kopanje na divjih vodah, in sicer zaradi brzic in močnih tokov. Na takih območjih je tudi največ utopitev,” je pojasnila.

Po besedah vodje sektorja za preventivo in načrtovanje pri upravi za zaščito in reševanje je najboljša odločitev preventiva. “Prvi pogoj za varno kopanje je dobro znanje plavanja. Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo ali po obilnem obroku, ne skočimo v vodo, če je telo pregreto, na temperaturo vode se postopoma pripravljamo, ne skačimo v kalno vodo.”

Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je od leta 2016 vsako leto povprečno pregledal 116 kopališč, med njimi so bazenska in naravna, izposojevalci plovil in organizatorji vodnih aktivnosti. V letošnjem letu so doslej pregledali 35 kopališč, pet izposojevalcev in devet organizatorjev, je povedala mag. Romana Lah iz Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in dodala, da nadzore praviloma opravljajo nenapovedano. Stanje glede števila reševalcev iz vode, kopaliških redov in opreme za reševanje je ocenila kot dobro.