Menu Item
Stopnja tveganja revščine se je lani zvišala za 0,4 odstotne točke. Pod pragom revščine živi že 251.000 prebivalcev Slovenije. V Sloveniji se je povečala tudi energetska revščina.
Stopnja tveganja revščine je bila lani 12,1-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,4 odstotne točke. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 251.000 prebivalcev Slovenije oz. 8000 več kot leto prej, je danes sporočil državni statistični urad.
Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 827 evrov na mesec oz. je bil 56 evrov višji kot leto prej. V absolutnem znesku je bilo to najvišje povečanje tega praga po letu 2005, navajajo na uradu.
Za štiričlansko družino, ki jo sestavljata dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let, je prag znašal 1.737 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.241 evrov na mesec.
Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila 13,3-odstotna in se je v primerjavi z letom 2021 zvišala za 0,1 odstotne točke. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 276.000 prebivalcev oz. 1000 več kot leto prej.
Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, torej tveganju revščine, tveganju resne materialne in socialne prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti, je ostal enak. Teh najranljivejših oseb je bilo 0,3 odstotka.
Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je lani znašala 5,4 odstotka in se je v primerjavi z letom prej znižala za 1,4 odstotne točke. Dalj časa, torej vsaj v treh od zadnjih štirih let, je pod pragom tveganja revščine živelo približno 100.000 prebivalcev oz. 23.000 manj kot leto prej.
Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti je znašala 1,4 odstotka, kar pomeni približno 29.000 ljudi. To je 0,4 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti v starosti od 0 do 64 let pa je znašala 3,8 odstotka, kar pomeni približno 57.000 ljudi. To je 0,2 odstotne točke več kot leto prej.
Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji je brez upoštevanja pokojnin znašala 21,2 odstotka, kar je toliko kot leto prej, vključno s pokojninami pa 40 odstotkov, kar je 0,3 odstotne točke manj kot leto prej.
Preberite še: Zaposleni, a revni: “Najhujše šele prihaja” (VIDEO)
Energetska revščina v Sloveniji se je lani povečala
V Sloveniji je bilo lani energetsko revnih 62.000 oziroma 7,2 odstotka gospodinjstev, kar je približno 7000 oziroma za 0,7 odstotne točke več kot predlani. V njih živelo okoli 102.000 oseb. Med letoma 2014 in 2022 se je delež sicer zmanjšal za približno tretjino oziroma za 26.000 gospodinjstev, je danes objavil statistični urad.
Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil lani največji med enočlanskimi gospodinjstvi (15,1 odstotka), ne glede na starost članov. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom.
Najmanjši je bil med gospodinjstvi dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma (dva odstotka), med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (2,2 odstotka) in med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (2,6 odstotka).
K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna gospodinjstva so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi in temelji ali trhlimi okenskimi okvirji oziroma tlemi v stanovanju. Sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov, v najmanjšem deležu pa je k energetski revščini gospodinjstev prispevala nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.
V obdobju 2014-2022 je bilo vsem štirim elementom, na katerih temelji izračun energetske revščine, izpostavljenih manj gospodinjstev. Delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal skoraj za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, skoraj za polovico, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 41 odstotkov, delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine pa za dva odstotka.
Lani sta se v primerjavi z letom 2021 povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine (za 1,4 odstotne točke) in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 1,2 odstotne točke). Delež drugih dveh elementov energetske revščine se je zmanjšal: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, za 1,1 odstotne točke, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa za 1,9 odstotne točke.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje