Draga hrana, visoke cene kurjave in življenjskih stroškov. Revščina je zarezala v življenja družin, v katerih so starši redno zaposleni, a so stroški visoki, plača pa tako nizka, da so se znašli na robu. Prvič morajo – pa čeprav z občutkom sramu – zaprositi za pomoč dobrodelnih organizacij ali centrov za socialno delo, pri katerih že opažajo porast prošenj in opozarjajo, da najhujše šele prihaja.
“Gledati moraš na vsak cent in kupiti čim bolj poceni hrano. Ko si otroka nekaj zaželita, se jima moraš zlagati, da nisi dobil plače,” je pripovedovala mama dveh otrok, ki hodi v službo. Vprašali smo jo, kaj si želita njena otroka. “Čokolado,” je priznala. Kaj pa si želi ona? “Da bi enkrat na leto otroka za en teden peljala na morje. Ko se začne šola, namreč vsi govorijo, kje so bili na dopustu. Vem, da je hčerko sram.”
Štiričlanska družina se je iz Severne Makedonije v Slovenijo preselila pred sedmimi leti, da bi si tu ustvarila boljše življenje. A pred tremi leti se je vse obrnilo na glavo. “Mož si je v službi poškodoval hrbtenico, zato ima pri delu omejitve. Ne sme dvigniti več kot deset kilogramov, dolgo ga nihče ni zaposlil. Znova ima službo šele tri mesece.”
Mora kdaj izbirati, ali bo plačala položnice ali hrano? “Pri nas vedno najprej plačamo najemnino in stroške, saj nočemo imeti težav. Kar ostane, porabimo za hrano. Zelo težko je preživeti. Sama imam 850 evrov plače, samo za najemnino porabimo 500 evrov, stroški so 300 evrov.” Kaj bo prinesla jesen oziroma zima, noče niti razmišljati. “Strah me je,” je priznala.
Zdaj družini, v kateri sta zaposlena oba, pomaga center za socialno delo z izredno denarno socialno pomočjo, da lahko plača vsaj stroške najema. Ko ne more kupiti hrane, se obrne na Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje, pri kateri opažajo, da se je struktura tistih, ki potrebujejo pomoč, v zadnjem času spremenila.
Med prosilci za izredno denarno pomoč vedno več delovno aktivnih
“Že pred epidemijo covida-19 se je na nas obračalo vedno več družin, v katerih sta starša delovno aktivna. V teh mesecih pa je ta številka poskočila. V naš humanitarni program Veriga dobrih ljudi je na primer vključenih 70 odstotkov družin, ki so delovno aktivne. Od teh družin je 50 odstotkov takih, ki za našo pomoč prosijo prvič. Torej so prvič v stiski, v tej situaciji, da potrebujejo pomoč,” je razlagala Gala Kuder iz Zveze prijateljev mladine Moste-Polje.
“Ko dobijo plačo, se odločijo: ta mesec bom plačal elektriko, ne bom pa interneta. Torej kolobarijo s položnicami. Problem nastane, ko nastane izredni strošek, ki sploh ni izreden, ampak reden,” pripoveduje Kuder. Recimo nakup šolskih potrebščin, zimske obutve in oblačil, popravilo ali registracija. “Ko pride še ta strošek, enostavno ne zmorejo več. In nimajo ne za redne položnice, ne za izredne stroške, ne za hrano.”
Kuder dodaja, da se družine ne zavedajo, da so se znašle v brezizhodnem položaju; starša oziroma partnerja sta zaposlena, pa revščina vseeno pritiska na družino. “Ko se pogovarjam z njimi, je skoraj vedno prvi stavek, saj vem, da pomoč potrebujejo drugi, saj nam ni tako hudo. A prav je, da so se obrnili na nas, še preden nastanejo dolgovi, zadolževanja, izklopi elektrike. Poskušamo jih pomiriti, da je večina prosilcev delovno aktivna, in prav to je trenutno največja težava,” je jasna Kuder.
Najbolj se dražijo energenti in hrana
Čeprav imamo ljudje zelo različne potrebe in “tipične nakupovalne košarice”, so se do danes prav vsakemu Slovencu že dvignili življenjski stroški. Najbolj je to opaziti pri stroških za energente, ki zadnje leto poganjajo našo inflacijo. Elektrika se je po podatkih Sursa podražila za tretjino, plin pa kar za 60 odstotkov. Opazne podražitve se dogajajo tudi na trgovskih policah. Hrana se je podražila za 14 odstotkov, a so dvigi cen po izdelčnih skupinah različni. Sončnično olje se je podražilo za polovico, moka in mleko za četrtino, kruh, perutninsko in goveje meso za petino, kažejo podatki Sursa. Na drugi strani segment oblačil in obutve beleži razmeroma zmerno 2,6-odstotno rast.
Na oktobrskih položnicah za elektriko in plin bo sicer za nekatere državljane znesek nižji kot je zdaj, saj je s septembrom stopila v veljavo regulacija cen. Pri elektriki bodo nižje cene imeli odjemalci ECE, Energije plus, E3, Petrola, Elektro energije. Gen-I je pod regulirano ceno, tako da za njihove odjemalce tu ne bo sprememb. Pri plinu bo regulacija vplivala na odjemalce Plinarne Maribor, ki bodo plačevali manj. Tako za elektriko in plin kot tudi les za kurjavo ter daljinsko toploto pa je vlada znižala tudi DDV (z 22 na 9,5 odstotka). Vlada pomaga tudi z draginjskimi dodatki prejemnikom socialnih pomoči in invalidom, ki naj bi jih izplačali do novembra, po napovedih pa pripravlja še pomoči za delovno aktivne z nižjimi plačami.
Še večji porast prošenj pričakujemo jeseni
Razmere v centrih za socialno delo po državi so različne. V mariborskem CSD se je število vlog za izredno denarno socialno pomoč v primerjavi z lanskim letom povečalo za kar 22 odstotkov. V CSD Dolenjska in Bela krajina opažajo 5-odstotni porast, a najhuje pričakujejo šele z začetkom kurilne sezone.
Na drugi strani na Gorenjskem bistvenega odstopanja ne opažajo, v Pomurju in v CSD Primorsko-Notranjska pa se je število vlog v primerjavi z lanskim letom celo znižalo, saj so “lani zaradi stisk, ki so bile posledica covida (čakanje na delo ipd.), prejeli nekoliko več vlog”.
“Največ prejemnikov denarne socialne pomoči je starih med 36 in 50 let (34 odstotkov), sledi starostna skupina od 51 do 59 let (19 odstotkov), ostale starostne skupine (mlajši od 36 oziroma starejši od 60 let) pa so približno enako razporejeni in predstavljajo med 12 in 13 odstotkov na starostno skupino,” razmere opisujejo na CSD Južna Primorska.
V večini centrov po državi socialni delavci opažajo, da je med prosilci vedno več zaposlenih, ki prejemajo plačo, pokojnino in druge dohodke, a ker so ti tako majhni, “ne zadoščajo za plačilo vseh stroškov, ki jih imajo. Ugotavljamo, da tudi pravice iz javnih sredstev, do katerih so ljudje upravičeni, ne zadoščajo za poplačilo tekočih stroškov in zagotavljanje drugih osnovnih potrebščin,” razmere orišejo na Centru za socialno delo Pomurje. V ljubljanskem CSD je med prosilci po grobi oceni “med 50 in 60 odstotkov, ki so zaposleni in ne morejo preživeti s svojimi dohodki”.
Še ena razlika v primerjavi s preteklimi leti je, da tokrat centri prošnje prejemajo bistveno prej. “Ker so denimo peleti in drva občutno dražji, saj je povpraševanje večje od ponudbe in jih na trgu primanjkuje,” razlagajo na CSD Primorsko-Notranjska. Še večji porast pa pričakujejo z začetkom kurilne sezone oziroma predvidevajo, da bo “število vlog odvisno od sprejetih ukrepov na strani države in rasti cen energentov ter hrane”.
Tudi v Slovenski karitas opažajo, da se število prošenj veča, še posebej v vzhodnem delu države. “V tem obdobju se je dvignilo za približno 5 odstotkov. Veliko je prošenj za pomoč pri plačilu položnic vsepovsod po Sloveniji. Večje pa imamo povpraševanje tudi pri pomoči s šolskimi potrebščinami.” Zaradi visokih cen življenjskih stroškov mnoge humanitarne organizacije sicer ne sledijo več povpraševanju po prehranskih paketih pomoči. Več v članku “Če donacij ne bo, bodo v mesecu ali dveh na voljo le še testenine in moka”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje