Menu ItemSlovenija si v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) zastavlja cilj, da bo do leta 2033 povečala rabo obnovljivih virov energije na tretjino. Pri tem bodo pomembno vlogo za stabilno oskrbo imele nove velike hidroelektrarne, je dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Gradnji novih hidroelektrarn sicer nasprotujejo nekatere naravovarstvene organizacije. Na učinkovit železniški potniški promet bomo morali še počakati.
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki ga mora Slovenija letos poleti poslati v Bruselj, je ključen dokument, v katerem je začrtana pot do zmanjšanja emisij do leta 2030, v skladu z načrti Evropske unije, to je za vsaj 55 odstotkov. Danes so dopolnjen osnutek posodobljene različice NEPN predstavili javnosti.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je kot ključno poudaril energetsko učinkovitost. “Zastavljamo si izjemno ambiciozen cilj zmanjševanja rabe končne energije do leta 2030 za 50,2 teravatne ure. To je več kot 11-odstotno zmanjšanje glede na leto 2020,” je dejal Kumer. Cilj za rabo obnovljivih virov energije (OVE) se zvišuje z zdajšnjih 27 na vsaj 33 odstotkov do leta 2030. “Slednji je daleč od priporočil Evropske komisije, ki je 46 odstotkov, a upoštevati moramo zelo pomembne, relevantne nacionalne okoliščine,” je pojasnil Kumer.
Da bi ta cilj dosegli, je treba povečati rabo OVE v vseh sektorjih, je povedal vodja konzorcija za pripravo NEPN Stane Merše s Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. “Tako v ogrevanju, kjer je že danes ta raba največja in bo treba nadaljevati uravnoteženo elektrifikacijo, rabo v industriji, kjer je to najtežje, hkrati pa povečevati delež pri proizvodnji električne energije, pri čemer bodo do leta 2030 največ prispevale sončne in vetrne elektrarne, poleg lesne biomase, biometana in geotermalne energije, v prometu pa je ključna elektrifikacija, delno pa ne pa šlo brez uporabe tekočih biogoriv in drugih obnovljivih plinov,” je naštel Merše.
V Sloveniji je bilo v zadnjih letih vgrajenih okrog 60 tisoč toplotnih črpalk, do leta 2030 naj bi jih dodali 100 tisoč.
Konzorcij, ki pripravlja NEPN, vodijo na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, v njem pa sodelujejo še ELES, Plinovodi, Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, PNZ, ELEK, Inštitut za ekonomska raziskovanja Ekonomske fakultete UL in Strojna fakulteta UL.
Podrobneje je načrt nadomeščanja fosilnih virov z OVE predstavljen v spodnjem prikazu.
Nove hidroelektrarne
Zmanjšanje emisij za zastavljenih 55 odstotkov bo Slovenija dosegla, ko bo zaprla Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), to je najpozneje leta 2033. “Izstop iz premoga postaja dejstvo in s tem se moramo soočiti. Trenutno kaže, da bomo z izstopom iz premoga v Sloveniji dosegli evropsko emisijsko ambicijo,” je dejala državna sekretarka ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen. “Ali se bo to zgodilo še pred letom 2030 ali takoj po letu 2030, za zdaj še ni jasno in je v rokah poslovodstva HSE,” je poudarila in pojasnila, da je mogoče, da bi TEŠ zaradi ekonomske računice zaprli že pred letom 2033.
Brez zaprtja TEŠ se bodo emisije predvidoma znižale za 35 odstotkov.
In kako nadomestiti TEŠ, ki trenutno prispeva več kot četrtino domače elektrike? “Računamo, da bomo lahko izstop iz premoga v največji možni meri nadomeščali z domačimi viri, torej s pospešenim izkoriščanjem OVE, pa tudi s sistemskimi rešitvami, med katerimi NEPN posebej izpostavlja vlogo velikih hidroelektrarn, ki nam bodo predvsem v zimskem času zagotavljale bolj zanesljivo oskrbo z energijo,” je povedala Sršen.
Da bo gradnja novih velikih hidroelektrarn (HE) ključna, je poudaril tudi minister Kumer. “Preučili smo, kaj bi za Slovenijo pomenilo, če ne zgradimo več nobene velike hidroelektrarne,” je dejal v nagovoru občinstvu. “Izgradnja velikih hidroelektrarn do leta 2030, s pogledom do leta 2040, Sloveniji omogoča zagotovo hitrejše zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, manjšo uvozno odvisnost od fosilnih goriv in električne energije, manjše potrebe po zemeljskem plinu, izgradnjo dodatne črpalne hidroelektrarne in manjše potrebe po baterijskih hranilnikih,” je naštel Kumer, temu pa dodal možnost večjega uvajanja sončne energije v povezavi s HE.
“V NEPN si prizadevamo ohraniti možnost izgradnje velikih HE vsaj na strateški ravni. A je treba poudariti, da imamo v procesu celovite presoje vplivov na okolje v povezavi s tem negativna mnenja, ki jih moramo v procesu, ki nas še čaka, ustrezno in uspešno rešiti, tudi če so ta mnenja ponekod kontradiktorna,” je dejal minister.
Hidroelektrarne so po besedah govorcev nujne za stabilno oskrbo, neuradno naj bi si prizadevali za izgradnjo štirih velikih HE, skupaj za okoli 500 megavatov moči. To so HE Mokrice, če bo uspela prevlada javne koristi, in tri hidroelektrarne na srednji Savi.
Izjave pristojnih o hidroelektrarnah si oglejte v videu na vrhu članka.
“Na celoletni ravni lahko premog nadomestimo z OVE. V zimskem obdobju pa je res zelo pomembno, da zagotovimo ustrezne proizvodne kapacitete za zanesljivo oskrbo, še posebej v obdobjih, ko bodo cene energije zelo visoke in tukaj ima lahko hidroenergija zelo pomembno vlogo, saj je strateški obnovljiv vir,” je dejal Merše.
Razvoj javnega prometa je ključen, toda …
Največji problem pri emisijah v Sloveniji je promet. “Absolutno je povečanje dostopnosti in razvoj javnega potniškega prometa ena ključnih razvojnih v NEPN, železnice pa so v srcu tega,” je povedal Merše.
Do leta 2030 je predvideno intenzivno nadgrajevanje železniške infrastrukture, “tako da do leta 2030 nekega večjega povečanja na železnicah še ne pričakujemo, enostavno bomo morali najprej zgraditi in obnoviti infrastrukturo, po letu 2030 pa je lahko povečanje potniškega prometa (pa tudi tovornega) znatno, predvideno je povečanje za trikrat”, je pojasnil in dodal, da je za naslednjih šest let v NEPN predvideno povečanje potniškega avtobusnega prometa.
Povečanje deleža električnih vozil je predvideno v drugi polovici tega desetletja, predvsem pa po letu 2030, kot je videti v spodnjem prikazu.
NEPN zastavlja pot do leta 2030, nato pa sta po tem letu začrtana dva dolgoročna možna scenarija do podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050. Eden vključuje jedrsko energijo, drugi pa se zanaša zgolj na obnovljive vire.
Nacionalne energetske in podnebne načrte ter njihovo strukturo predpisuje evropska uredba. Po javnem posvetovanju bo pripravljena končna različica osnutka posodobljenega NEPN. Hkrati poteka celovita presoja vplivov na okolje. Po Kumrovih besedah bodo NEPN “v idealnem scenariju vladi predložili še pred poletnimi počitnicami”, sledi še medresorsko usklajevanje, nato pa bi (z nekoliko zamude, saj je rok 30. junij) dokument poslali v Bruselj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje