Kako so ribe na sodišču “premagale” slovensko vlado

Slovenija 21. Maj 202310:18 1 komentar
sotočje Krka Sava, Mokrice
Fotografija je simbolična (Sotočje Krke in Save; FOTO: Dušan Klenovšek)

Če bi na Savi zgradili hidroelektrarno Mokrice, bi to nepopravljivo uničilo habitate nekaterih vrst rib in ogrozilo njihov obstoj. Sodišče je odločilo, da postopek prevlade javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave ni bil izpeljan, kot bi moral biti in sprejelo razsodbo v prid pritožnikom. Gre za zgodovinsko sodbo za naravovarstvo pri nas: ribe, ki jih je na sodišču "zastopalo" društvo, bodo za zdaj ohranile svoj življenjski prostor. Vlada Roberta Goloba sodbo še preučuje, a od nadaljnje gradnje hidroelektrarn ne odstopa.

Na spodnji Savi že delujejo štiri hidroelektrarne (HE), to so Boštanj, Blanca, Krško in Brežice – zadnja je začela obratovati leta 2017. Gradnja pete hidroelektrarne Mokrice bi se morala po prvotnih načrtih končati leta 2018, a je projekt obstal zaradi tožbe Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS).

Po letih odločanja, pritožb na sodiščih ter številnih upravnih postopkih se je vlada Janeza Janše odločila, da sproži postopek prevlade javne koristi, prvi tovrstni postopek v Sloveniji. Janševa vlada je prvič poskusila decembra 2020, ko je projekt HE Mokrice opredelila kot pomoč slovenskemu gospodarstvu med epidemijo in ga zapakirala v enega od protikoronskih paketnih zakonov. DPRS se je pritožil, sodišče mu je pritrdilo.

Drugič je postopek prevlade javne koristi izpeljala lani maja, po volitvah in v času opravljanja tekočih poslov. Določila je, da pri projektu HE Mokrice javna korist proizvodnje elektrike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, in tako prižgala zeleno luč za začetek gradnje. Mokrice naj bi namreč prispevale okrog odstotek električne energije, ki jo porabimo v državi. Upravno sodišče je najprej odločilo, da se za projekt ne more izdati gradbenega dovoljenja do končne odločitve, zdaj pa sprejelo končno razsodbo v prid pritožnikom: Ribe, ki jih je na sodišču “zastopalo” društvo, bodo za zdaj ohranile svoj življenjski prostor. Sodišče je zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem mora toženka (vlada) upoštevati ugotovitve sodišča. Sodba je pravnomočna.

Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki ji je država podelila koncesijo, v trenutno delujočih hidroelektrarnah na leto proizvede elektriko za oskrbo približno 140.000 gospodinjstev. Načrtovana letna proizvodnja HE Mokrice bi bila 131 Gwh, kar naj bi zadostovalo za oskrbo 30.000 gospodinjstev (vir: HESS).

“Zakon o spodnji Savi nas zavezuje, da sodbo resno preučimo in pretehtamo možnost ponovnega poskusa prevlade javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave,” so po objavi sodbe sporočili s pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Vlada Roberta Goloba torej od gradnje novih hidroelektrarn ne odstopa.

Kaj je prevlada javne koristi?

Postopek prevlade druge javne koristi (v tem primeru pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov) nad koristjo ohranjanja narave je poseben postopek, ki ga Evropska unija dovoljuje pod zelo strogimi pogoji. Postopek je mogoče izvesti za projekte, ki zaradi svojega negativnega vpliva na naravo sicer ne morejo dobiti dovoljenj za gradnjo. Investitor mora dokazati, da je projekt nujen zaradi drugih javnih koristi, opraviti presojo vplivov na okolje in se zavezati, da bo izvedel vse potrebne omilitvene in izravnalne ukrepe (gre za ukrepe, s katerimi naravi vsaj deloma pomagamo, da si opomore po posegu v prostor), ter jih v postopku podrobno opredeliti.

Sodišče je v sodbi v primeru Mokric ugotovilo več kršitev pravil postopka, med drugim je namesto pristojnega ministrstva odločila vlada. Kot so pojasnili na sodišču, država v odločbi o prevladi javne koristi ni odgovorila, zakaj zavrača več relevantnih ugovorov društva za preučevanje rib. Samo eden od njih: v zgornjih akumulacijah (pri doslej zgrajenih HE na spodnji Savi) so bile eden od ukrepov, s katerimi se pomaga naravi, ribje steze. Gre za nekakšen potoček ali drugo obliko prehoda, prek katerega naj bi ribe plavale tudi mimo hidroelektrarne po toku navzgor, kjer se lahko prehranjujejo in razmnožujejo, oziroma imajo habitat. Sodišče je ugotovilo, da vlada ni odgovorila na ugovore društva, da monitoringi iz zgornjih akumulacij dokazujejo neprehodnost ribjih stez.

HE KRŠKO HE KRŠKO
Režasti prehod za vodne organizme pri HE Krško; FOTO: HESS
ribja steza, HE Arto - Blanca ribja steza, HE Arto - Blanca
Ribja steza pri HE Arto - Blanca; FOTO: HESS

Lani poleti, ko so se zaradi hude suše v akumulaciji pred HE Brežice začele razraščati zelene alge in poginjati ribe, je ribje steze posnela tudi naša ekipa. O ribjem prehodu pri HE Arto Blanca, ki obratuje deset let, je Boštjan Pišotek iz družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) takrat dejal, da so “zadovoljni, da so se ukrepi prijeli, biodiverziteta pa stabilizirala. Tako ribam širimo življenjski prostor.”

Član DPRS Dušan Klenovšek pa je poudaril, da ribje steze ne delujejo, kot naj bi. “Kam pa pride riba, če preplava prehod? V naslednje jezero. Išče tekočo vodo, s prodiščem in vodo z veliko kisika, kjer se bo drstila. Tega pa ne najde. Opozoril je, da je pri HE v Krškem prehod tako visok, da ribe čezenj sploh ne morejo. “Ribe so iz vode s premalo kisika bežale po toku navzgor. Ko so prišle do elektrarne, naprej niso mogle zaradi turbine, začutile so šumenje vode po prehodu za vodne organizme. Nanj niso mogle, ker niso lososi in ne morejo skakati. Prileti pa tja vsako jutro ob zori od 50 do 100 čapelj, ki si postrežejo z zajtrkom. Ribe, ki iščejo možnost za preživetje, dobesedno skačejo v kljune čapelj,” je opisal Klenovšek.

Več o hidroelektrarnah in naravi ob njih v spodnjem videoprispevku:

Sodišče je pojasnilo še, da je pri odločitvi upoštevalo ustaljeno prakso Sodišča EU, po kateri je mogoče soglašati s projekti, ki posegajo v območja Natura 2000, zgolj če presoja vplivov nameravanega posega ni pomanjkljiva ter vsebuje celovite, natančne in dokončne ugotovitve, s katerimi je mogoče ovreči vsak razumen znanstveni dvom o učinkih del na zavarovana območja. “Opravljena presoja vplivov na okolje je bila v več delih pomanjkljiva, zato takih sklepov ni omogočala. Tako ni bilo prepričljivo ugotovljeno, da bo hidroelektrarna na območju Natura 2000 Krka s pritoki škodljivo vplivala le na zvezdogleda, ne pa tudi na druge kvalifikacijske vrste,” so pojasnili.

ZVEZDOGLED RIBA
Riba vrste zvezdogled, ki bo ob izgradnji HE Mokrice ogrožena. FOTO: Dušan Klenovšek

Naprej “z glavo skozi zid”?

“Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, toženka pa je v ponovljenem postopku vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka,” so zaključili na sodišču.

Če se bo vlada odločila za ponovni postopek, bo tega torej morala izpeljati veliko bolj temeljito in “po navodilih” ugotovitev sodišča. “Zakon o spodnji Savi (ki je predvidel gradnjo še petih hidroelektrarn, tudi Mokric, op. p.) nas zavezuje, da sodbo resno preučimo in pretehtamo možnost ponovnega poskusa prevlade javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave,” pravijo na enem od pristojnih ministrstev, to je za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki ga vodi Bojan Kumer iz vrst Golobove Svobode.

“To pomeni, da je žogica glede HE Mokrice spet v rokah vlade, kjer se bomo morali odločiti, ali gremo znova v postopek prevlade. Pred tem pa bo treba odločitev sodišča temeljito analizirati, še posebej zato, ker se je tak postopek na tem primeru v Sloveniji uporabil prvič,” pa je sodbo komentiral minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, prav tako iz Svobode. Vlada torej od gradnje novih hidroelektrarn ne odstopa.

“Pri projektu HE Mokrice gre za prvo tako imenovano prevlado javnega interesa nad interesom ohranjanja narave. Govorimo torej o postopku, ki bo tudi v primeru ponovnega postopka prevlade javne koristi škodil naravi,” opozarja Aljoša Petek iz PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. “Dolgoletni sodni postopki se dogajajo zaradi vsebine samega odločanja in – glede na zadnjo sodbo sodišča –, tudi pravno nekorektnega vodenja postopka, ali z bolj preprostim izrazom, rinjenja z glavo skozi zid oziroma vzpostavitve HE Mokrice za vsako ceno,” pravi Petek.

O trditvi MOPE, da je Zakon o spodnji Savi zavezujoč, Petek dodaja, da nas seveda vse v državi zavezujejo zakoni in smo dolžni ravnati v skladu z njihovimi določbami. “Ob tem pa ne pozabimo, da je politika tista, ki zakone predlaga, sprejema in seveda spreminja, na legitimen način, v državnem zboru.” Omenjeni zakon je bil, tako Petek, sprejet na podlagi političnih usmeritev države, ravno tako kot na primer tako imenovani Lex Magna. “Državna politika ima torej žogico res povsem v svojih rokah – vlada lahko vztraja na očitno problematičnih političnih usmeritvah in energetskih apetitih, ki so bili preneseni v zakon, in še enkrat sproži postopek prevlade, saj je škoda v naravi neizbežna. Lahko pa si izbere drugo pot, ki je po letih izgubljenih pritiskov za izgradnjo HE Mokrice lahko opustitev projekta in vlaganje v alternativne, bolj trajnostne in resnično obnovljive naložbe, ki ne potrebujejo prevlade javnega interesa in tudi ne povzročajo škode v naravi. Bomo videli, kako trajnostna je ta vlada,” pravi Petek.

hidroelektrarna Mokrice
Načrt hidroelektrarne Mokrice; HESS

Podobno menijo v skupini Za Savo, ki združuje več društev in iniciativ, ki nasprotujejo nadaljnjemu uničevanju naše najdaljše reke. “Nerazumljivo se nam zdi, da nekateri predstavniki vlade namigujejo na ponovni postopek, s katerim bi upravičili gradnjo škodljive hidroelektrarne Mokrice. Še več, pričeli so se tudi postopki za gradnjo še dodatnih, novih hidroelektrarn na srednji Savi,” je v imenu skupine dejala Brina Sotenšek. Opozorila je, da je Gibanje Svoboda pred državnozborskimi volitvami podprlo zahtevo za ohranjanje in varovanje biotske raznovrstnosti ter okrepitev varovanja narave. “Naklonjenost gradnji novih velikih hidroelektrarn zagotovo ni korak v to smer, temveč ravno nasprotno,” poudarja Sotenšek.

Naravovarstveniki opozarjajo tudi na verjetne pritiske na javne uslužbence v tem primeru. Posebej izstopajoč je primer zavoda za ribištvo, iz časa Janševe vlade. Takrat se je za projekt Mokrice zavzemal minister za okolje Andrej Vizjak, ki je bil pred zasedbo ministrskega položaja zaposlen v HESS, po volitvah oziroma 1. julija lani pa je postal direktor HESS-ove hčerinske družbe Partner, ki se ukvarja z vzdrževanjem energetskih objektov.

Zavod za ribištvo je v primeru Mokric najprej 8. marca 2021 podal negativno mnenje, saj bi “slabšanje stanja populacije zvezdogleda v Krki dolgoročno z veliko gotovostjo pomenilo njeno izumrtje in posledično izginotje iz Natura 2000 območja Krke s pritoki, vrsta pa bi zaradi izgradnje HE Mokrice izginila tudi iz Save na območju akumulacije”. Zavod je takrat navedel tudi, da “se kljub vpeljavi izravnalnih in omilitvenih ukrepov /…/ ne bi bilo mogoče izogniti lokalnemu izumrtju populacij zvezdogleda”. Le 11 dni kasneje, 19. marca 2021, pa je zavod strokovno mnenje iz negativnega spremenil v pozitivno. Pod novo mnenje je bil podpisan le direktor zavoda za ribištvo brez strokovne ekipe.

HESS: Pomen Mokric ni samo v elektriki

Obratnega mnenja kot naravovarstveniki so v družbi HESS, kjer opozarjajo, da sodišče prevlade ni zavrnilo, ampak je odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek “z namenom, da se ugotovljene nepravilnosti in neskladnosti odpravijo,” so prepričani. V HESS obžalujejo “potek dogodkov, ki bodo povzročili ponovni zamik začetka izgradnje objekta s posebnim pomenom za celotno Slovenijo, obstoječo verigo hidroelektrarn na spodnji Savi pa puščajo nedokončano in s tem onemogočajo optimalnost njenega delovanja.” Poudarjajo, da pri HE Mokrice še zdaleč ne gre le za energetsko proizvodnjo, temveč za večnamenski državni projekt, ki vključuje tudi protipoplavno zaščito, namakanje ter upravljanje s podzemnimi vodami.

Daljnovodi
Žiga Živulovič jr./BOBO

“Nujni sta poenotenje in podpora izvršne, sodne in zakonodajne veje oblasti, da je zeleni prehod res tisto, kar Slovenija potrebuje. Temu primerna naj bo tudi usklajenost v razumevanju sprejete zakonodaje s strani tako upravnih kot sodnih organov,”  še pozivajo v energetski družbi HESS in poudarjajo, da je “nedopustno, da upravni organi izdajajo odločbe, ki ‘padajo’ na sodiščih, v primeru HE Mokrice že dvakrat, pri čemer se postavlja vprašanje slovenskega pravnega sistema in znanja za izvedbo prevlade javne koristi.”

“Povsod v Evropi se namreč postopki prevlade javne koristi nad naravo izvajajo za vse ključne projekte v nacionalnem interesu, le v Sloveniji nam tega za zdaj še ni uspelo izvesti. Verjamemo in zaupamo, da bo to dosegla trenutna vlada,” še dodajajo pri koncesionarju spodnjesavskih elektrarn.

Glede na investicijski program HE Mokrice iz leta 2018 je investicija družbe HESS ocenjena na 84 milijonov evrov, vendar gre pričakovati, da se bo ocena zaradi zamud pri gradnji, ki je bila načrtovana za 2018, glede na trenutne tržne razmere povečala, pravijo v HESS in dodajajo, da je bilo za vsa ustanovna vlaganja, kamor spada načrtovanje in umeščanje v prostor z izdelavo strokovnih študij, doslej porabljenih 8 milijonov evrov.

V HESS niso želeli komentirati navedb društva za preučevanje rib, da je HESS lani zaprosil za delno gradbeno dovoljenje za gradnjo HE Mokrice. Tudi navedb društva, da so investitorji za projekt v zadnjih dveh letih oddali za čez sto milijonov evrov poslov gradbincem in drugim izvajalcem, čeprav projekt nima potrebnih dovoljenj, v HESS niso želeli komentirati.

Sava, Mokrice
FOTO: Dušan Klenovšek

Sodba je zgodovinska in izjemno pomembna, ne le za Mokrice, ampak tudi za druge tovrstne projekte. “Če bi sodišče odločilo drugače, bi bil to pravni precedens, vlade pa bi se za prevlado verjetno odločile še v drugih primerih,” pravi Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence. “Želel bi si, da sodba pomeni, da je zadeva ad acta, a se bojim, da glede na izjave ministrov ni in da bodo poskusili ponovno.” Rozman je prepričan, da z roko v roki z energetiko hodijo tako leve kot desne vlade. “Ne glede na vse sodne postopke in izgubljen kup davkoplačevalskega denarja ne odnehajo in poskušajo znova in znova. Iščejo načine, kako se na odločitvah sodišča naučiti, da bi jim naslednjič uspelo,” je prepričan.

Elektriko potrebujemo, od kod naj pride?

Proti gradnji Mokric je tudi vrsta znanstvenikov s prvopodpisano nekdanjo direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Tamaro Lah Turnšek, ki je Golobovo vlado lani poleti pozvala, naj razveljavi odločbo o prevladi. “Prosimo za strokovno in pravno dosledni ponoven razmislek o (ne)smiselnosti posega v naravo na sotočju Save, Krke in Sotle,” so zapisali. “Menimo, da vlada pri odločanju ni upoštevala zakonskega določila, da naravnih, še posebno vodnih virov ni dovoljeno poslabšati ali uničiti, če obstajajo druge manj škodljive možnosti.”

Gradnja Mokric je naravovarstveno bolj sporna od prejšnjih hidroelektrarn na spodnji Savi, saj je načrtovana za pritokoma reke Sotle in Krke v Savo. Med elektrarnama tako ne bi ostale “ujete” le savske ribe, ampak tudi tiste, ki na območje priplavajo iz omenjenih vodotokov.

sava, ribe
Plakati projekta “Pustite še meni malo Save”

Podpisniki so podprli pospešen začetek gradnje drugega bloka krške jedrske elektrarne. “Ko bo ta blok začel delovati, bo električne energije v Sloveniji dovolj in bo Slovenija po strateških predvidevanjih postala celo izvoznica električne energije. Jedrske elektrarne so proizvodne enote, ki imajo zelo majhen ogljični in biodiverzitetni odtis,” so zapisali in dodali, da hidroelektrarne v primeru drugega bloka jedrske elektrarne ne bodo potrebne.

Še pred tem, leta 2021, je skupina znanstvenikov s prvopodpisanim dr. Mihaelom Tomanom z ljubljanske biotehniške fakultete pozvala k ohranjanju reke Save brez novih hidroelektrarn.

Kaj načrtuje vlada?

Osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga vlada zdaj posodablja, prinaša velik pospešek proizvodnji elektrike iz sonca in vetra, pisci pa predlagajo tudi naložbe v hidroelektrarne, ki jih v prejšnjem NEPN leta 2020 ni bilo zaradi njihovih pričakovanih negativnih vplivov na naravo in okolje. Ta (še ne dokončni) načrt tako ne predvideva le energije iz Mokric, ampak tudi iz hidroelektrarn na srednji Savi.

“Na Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, na srednji Savi bomo ponovno preverili smotrnost gradnje novih hidroelektrarn,” je vse, kar o tej temi piše v koalicijski pogodbi.

“Hidropotencial je v dobri meri že izkoriščen, prizadevamo si še za gradnjo zadnje hidroelektrarne na spodnji Savi in za vsaj tri hidroelektrarne na srednji Savi,” je v nedavnem intervjuju za časopis Dnevnik povedal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj, ki je na čelo podjetja prišel v času Golobove vlade.

“Seveda je tudi nam naravovarstvenikom jasno, da elektriko potrebujemo. Menimo pa, da bi morala biti raba prostora in še posebej naravnih virov uravnotežena in premišljena,” pravi Brina Sotenšek. Na Savi že imamo osem velikih hidroelektrarn, na njenem celotnem porečju pa preko 200 malih hidroelektrarn. Če bi zgradili še HE Mokrice in verigo hidroelektrarn na srednji Savi med Ljubljano in Hrastnikom, bi to pomenilo kar 18 zaporednih jezov od Mavčič do hrvaške meje,” poudarja Sotenšek in dodaja, da to zagotovo ni ne uravnotežena in ne razumna raba prostora. “Reke Save, kakršno poznamo danes, ob realizaciji teh načrtov ne bi bilo več. S tem pa bi izgubili tudi številne koristi, ki nam jih prosto tekoča, nepregrajena reka lahko nudi,” opozarja.

In kje dobiti elektriko? “V Sloveniji v povprečju več kot 90 % vse energije iz obnovljivih virov proizvedemo v hidroelektrarnah, menimo, da bi lahko zgodbo s slednjimi počasi le zaključili in se usmerili v druge vire energije, predvsem pa v aktivni odjem in varčevanje, o katerem se po našem mnenju v javnosti še vedno premalo govori.”

Da razume tudi drugo, energetsko stran, pa pravi naravovarstvenik Rok Rozman. “Mi smo proti hidroelektrarnam, drugi so proti vetrnicam, tretji proti sončni energiji, veliko nevladnih organizacij – še posebej tistih, ki delujejo pod mednarodnim okriljem – je proti jedrski energiji,” priznava. Sam je prepričan, da brez še enega bloka jedrske elektrarne nimamo pogojev, da izpeljemo zastavljene cilje. Ne glede na želje po varčevanju z energijo bo ob načrtovani elektrifikaciji prometa poraba zelo verjetno poskočila in ne obratno. “Jaz nimam nič proti nuklearki. Zavedam se le, da gre za projekt, v katerem se lahko spet, kot pri TEŠ 6, zapletemo v korupcijske afere. Vendar enako velja tudi za hidroelektrarne,” pravi Rozman.

Naravovarstveniki poudarjajo še, da je upravno sodišče leta 2020 razveljavilo tudi Akcijski načrt za obnovljive vire energije (ANOVE) 2010-2020, torej strateški načrt na državni ravni, in to ravno zaradi pričakovanih bistvenih negativnih vplivov, ki bi jih imele nove hidroelektrarne na Savi in Muri na naravo. “Novega strateškega načrta z ustrezno presojo vplivov na okolje vlada do danes ni pripravila, pa kljub temu vztraja pri gradnji novih hidroelektrarn. To kaže na ignorantski odnos slovenske vlade do odločitev sodišča, kar je resnično zaskrbljujoče,” pravijo v skupini Za Savo.

Ne glede na to projekti na srednji Savi tečejo. Družba HSE Invest je družbi Partner, ki jo vodi direktor Andrej Vizjak, ravno nedavno zaupala izvajanje meritev gladinskih stanj Save na odseku med Litijo ter sotočjem Save in Savinje za potrebe investicijske, projektne in izvedbene dokumentacije za hidroelektrarne Renke, Trbovlje in Suhadol.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje