Ljubljano so številni mediji še pred nekaj leti uvrščali na sezname najbolj čistih mest v Evropi, kot kaže, pa se kljub trajnostnim zavezam aktualnega župana v prestolnici ne morejo znebiti ene težave – podgan. Čeprav pristojne organizacije navajajo, da se njihovo število v zadnjem letu ni povečalo, lahko v Miklošičevem parku v središču mesta vidimo novo žarišče teh malih glodalcev. Tja smo se v večernih urah odpravili z infrardečo kamero.
V središču Ljubljane lahko vedno pogosteje vidimo podgane, ki iz kanalizacijskih jaškov, drevesnih duplin in lukenj v pločnikih švigajo po ulicah. Prebivalci prestolnice se s številnimi pritožbami in pobudami, vezanimi na obilico podgan, obračajo tudi na Mestno občino Ljubljana (Mol), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter zdravstveni inšpektorat.
“Tako rekoč vse letošnje pobude so se nanašale na povečano število glodalcev v Miklošičevem parku in Miklošičevi ulici,” so za N1 potrdili na občini. Da je to območje trenutno problematično, glede na številne pritožbe, ki jih prejemajo, opažajo tudi v nacionalnem laboratoriju.
Tudi sami smo opazili, da so si podgane v drevesih – predvsem v dveh velikih kavkaških krilatih oreškarjih – v parku v središču mesta uredile prostoren dom. Miklošičev park smo zato obiskali v večernih urah in tamkajšnja drevesa posneli z infrardečo kamero, da bi prikazali, koliko podgan ob koncu dneva pokuka ven.
Dreves, v katerih so se naselile, ne bodo posekali
Miklošičev park je zaradi bližine starega mestnega jedra precej obljuden, v njem se sprehajajo družine z otroki, pogosto tudi turisti. Mimoidoča, ki živi v njegovi bližini, nam je ob snemanju zaupala, da prav na dotični drevesi, v katerih je podgan največ, pogosto plezajo otroci, zaradi trhlega in preperelega lesa, v katerem so si podgane ustvarile rove, pa jo je že večkrat zaskrbelo, da bi se drevesi lahko v nekem trenutku podrli.
Na Molu so za N1 povedali, da dreves, ki po klasifikaciji zavoda za varstvo narave veljata za “naravni vrednoti lokalnega pomena” in “ekosistemsko pomembnost”, ne bodo podirali, jih pa v skladu z letnim načrtom obrezujejo sedemkrat na leto. So pa zagotovili, da iščejo rešitev, kako se znebiti tam živečih podgan. Letos so na tem območju že večkrat opravili splošno deratizacijo s strupi, kanalizacijo pa so zadnjič deratizirali julija letos. A vse kaže, da poskusi “očiščenja območja” niso bili uspešni. V dogovoru z NLZOH bodo poskušali deratizirati še nadzemni del parka, so napovedali.
Žiga Živulović Jr./BOBO
Park v središču mesta le eno od žarišč
Predstavniki nacionalnega laboratorija navajajo, da letos v prestolnici ne opažajo povečanega števila podgan, območje Miklošičevega parka opisujejo le kot eno od žarišč z glodalci. Ob tem so poudarili, da so se podgane v parku naselile, saj je tam zanje dovolj hrane. To je ali odvržena hrana, ki so jo jedli mimoidoči in odvrgli v koš za smeti oziroma na tla, ali pa hrana, s katero ljudje na javnih površinah hranijo živali, na primer golobe.
Predstavniki občine so zagotovili, da tamkajšnje koše za smeti praznijo vsak dan, in poudarili, da posamezniki na javnih površinah po hranjenju živali večkrat puščajo večje količine odvrženega kruha.
Podgane se lahko z ostanki hrane obilno nahranijo tudi v ljubljanskem kanalizacijskem sistemu. Na občini so pojasnili, da glodalci v kanalizacijskem omrežju ne živijo, se pa v njem radi prehranjujejo. Ostankov hrane je tam namreč veliko, betonske cevi, ki sestavljajo večino ljubljanskega kanalizacijskega omrežja, pa za glodalce niso ovira. “Več kot je hrane v kanalizaciji, hitreje se glodalci razmnožujejo,” je pojasnil Mol in navedel, da je tudi to eden od razlogov, zakaj ostankov hrane ni smotrno metati v straniščno školjko ali odtok.
Podgane se tudi sicer hitro razmnožujejo. Samica lahko na leto skoti približno tri- do šestkrat, vsakič pa ima lahko od 8 do 12 potomcev.
Podgane pogosto opazimo tudi v okolici podzemnih zbiralnikov za odpadke, kjer je zavržene hrane veliko. V javnem komunalnem podjetju Voka Snaga sicer zagotavljajo, da večjega števila glodalcev pri praznjenju zbiralnikov oziroma čiščenju okoli njih do zdaj še niso opazili.
Predstavniki občine med drugimi lokacijami, o katerih so jih prebivalci Ljubljane v zvezi s podganami obveščali, omenjajo tudi obrežja vzdolž Ljubljanice, območje Metelkove in Wolfove ulice, park Tabor, Bavarski dvor in Poljanski nasip. Pred leti so mediji poročali o veliki družini podgan, ki je tam živela v deblu drevesa. Ker so podgane od mimoidočih dobile veliko hrane, so bile site – posledično jih s hrano niso mogli uloviti, zato so leglo na osnovi odločbe zdravstvenega inšpektorata “odstranili”.
Zdaj so se naselile tudi v votla drevesa na Petkovškovem nabrežju, ki jih bodo, kot je oktobra letos za MMC potrdil ljubljanski župan ZoranJanković, po posvetu z direktorjem Botaničnega vrta JožetomBavconom posekali.
Žiga Živulović jr. /Bobo
Deratizacijo mora naročiti lastnik območja
Komunalno podjetje Voka Snaga po navedbah Mola deratizacijo kanalizacijskega sistema izvaja dvakrat na leto, v skladu z zdravstveno-higienskimi predpisi pa jo opravlja tudi v osnovnih šolah, vrtcih in upravnih zgradbah v občinski lasti. Podgane lahko na človeka namreč prenesejo številne bolezni, kot sta steklina in mišja mrzlica, pa tudi druge nevarne bakterije in bolezni oziroma zoonoze, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Deratizacijo mora vedno naročiti lastnik območja, ki ga želi očistiti, glede na lokacijo pa se razlikujejo tudi načini deratizacije. “Običajno se v okolici postavijo deratizacijske vabe. Izvajalec je lahko vsako podjetje, ki ima ustrezno dovoljenje,” so pojasnili na NLZOH. Če se lastnik sam na problem z glodalci ne odzove oziroma se ga niti ne zaveda, pa lahko izvedbo deratizacije lastniku z odločbo odredi tudi pristojna inšpekcijska služba. Če deratizacija ni uspešna, lahko glodalce tudi preselijo na drugo lokacijo, luknje v drevesih pa zaprejo.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje