Straniščne školjke in odtoki niso primerno odlagališče za odpadke, kljub temu pa vanje pogosto mečemo ostanke hrane in kavno usedlino. A to ima hude posledice na delovanje kanalizacijske infrastrukture – v ljubljanskem podjetju Snaga ocenjujejo, da na leto za saniranje škode, ki jo povzročijo različni odpadki, odvrženi v straniščne školjke, namenijo več kot pol milijona evrov – obenem pa velik del nepravilno odvrženih snovi kljub sodobnim tehnologijam za čiščenje odpadnih voda počasi prehaja nazaj v okolje.
Slovenska komunalna podjetja so se pred leti združila v kampanjo s sloganom ‘Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak‘ in tako opozorila, da v straniščne školjke še vedno mečemo veliko odpadkov, ki tja ne sodijo. Medtem ko je zavest o tem, da v stranišča ne gre odlagati plastičnih odpadkov vsaj do neke mere razširjena, pa mnogi straniščne školjke še naprej uporabljajo kot odlagališče za ostanke hrane in kavno usedlino, tudi to pa ima lahko hude posledice za delovanje kanalizacijskega sistema ter zdravje ljudi in okolja.
“Kadar uporabite odtok, da se znebite odpadkov, lahko povzročite motnje v delovanju kanalizacijskega sistema, povišate stroške obratovanja in resno ogrozite zdravje drugih, posredno pa tudi lastno zdravje in bivalno okolje,” opozarjajo v ljubljanskem podjetju za ravnanje z odpadki Snaga, kjer so samo v lanskem letu iz odpadnih voda izločili 760 ton odpadkov. “Pretežno so to odpadki, ki v kanalizacijo ne sodijo, kot so higienski pripomočki, vlažilni robčki, vatirane palčke, raznovrsten tekstil, ostanki hrane in ostanki cigaret,” so opisali v podjetju.
Če hrano vržete v školjko, hranite glodavce
V straniščne školjke tako ni dovoljeno metati oziroma zlivati organskih odpadkov, med katere spadajo tudi ostanki hrane, saj ti povečujejo količino usedlin, manjšajo prevodnost kanalov, povzročajo gnitje, neprijetne vonjave in izdatno razmnoževanje glodavcev.
Netekoči ostanki kuhane hrane, olupki sadja in zelenjave, pokvarjena hrana (denimo siri, salame, paštete ali kruh), jajčne lupine in ostanki pridelkov na vrtu spadajo med biološke odpadke. Maščobe, odpadno kuhinjsko in jedilno olje po drugi strani spadajo med nevarne odpadke. Najbolj priporočljivo je, da olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, jedilno mast in podobne tekoče ostanke hrane zbiramo v posebni posodi, ki jo potem oddamo v zbirnem centru.
Kavna usedlina bo zamašila cevi
Tudi kavne usedline ni pravilno metati v straniščne školjke oziroma odtoke, saj je težka in gosta. Tako se hitro prilepi na mastne dele cevi in jih posledično zamaši. Priporočljivo je počakati, da se kavna usedlina strdi in jo zavreči med biološke odpadke. So pa ostanki kave tudi dobro gnojilo, ki ga lahko uporabimo na svojem vrtu ali dodamo kompostu. Pri razpadu kavne usedline se namreč sproščajo dušik, fosfor, kalij in druge snovi, ki rastlinam koristijo pri rasti. Kava obenem odpravlja neprijetne vonjave, zato lahko njene ostanke postavite tudi v hladilnik ali podobna mesta.
Kaj v stranišče še ne spada
V odtoke prav tako ne spadajo odpadna olja in naftni derivati, saj se na čistilnih napravah ne razgradijo in povzročajo obremenitev za odvodnike. Prav tako tja ne spadajo gradbeni odpadki, kot so malta ali cement, saj zmanjšujejo prevodnost kanalov, pa tudi vsebine iz greznic, barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, fitofarmacevtska sredstva in zdravila, saj povzročajo motnje delovanja biološkega dela čistilne naprave.
V straniščne školjke prav tako ne spadajo trdi odpadki, denimo tekstil, vata, obliži, kondomi, drobni plastični predmeti, kot so palčke za čiščenje ušes ali kontaktne leče, ter embalaža, saj pri obratovanju črpališč povzročajo mehanske poškodbe. V školjke prav tako ne smemo metati cigaretnih ogorkov. Kako in kam jih pravilno zavreči, smo zapisali v prispevku: Kaj se zgodi, če cigareto odvržemo v kanalizacijski jašek.
Za sanacijo v državi več kot 3,5 milijona evrov
Po besedah predstavnikov podjetja Snaga v kanalizaciji pogosto končajo tudi snovi, ki se v odpadnih vodah raztopijo in jih zato ne vidimo, pa vendar tja ne sodijo. “To so ostanki zdravil, olja, odpadne barve in razne kemikalije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih,” dodajajo in opozarjajo, da našteti odpadki upravljalcem kanalizacijskih sistemov povzročajo nemalo preglavic in nepotrebnih stroškov. Na leto tako samo v podjetju Snaga namenijo več kot 500 tisoč evrov za saniranje škode, ki jo povzročijo odpadki, odvrženi v straniščne školjke.
Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) medtem ocenjuje, da za sanacijo škode na javni komunalni infrastrukturi na državni ravni vsako leto zapravimo več kot 3,5 milijona evrov, na evropski ravni pa od 500 milijonov do milijarde evrov – nepotrebno dodatno vzdrževanje sistemov viša stroške tako za uporabnike kot za upravljalce kanalizacijskih sistemov, to pa se odraža v višjih zneskih na položnicah, ki jih prejmemo v poštne nabiralnike.
“Motnje v delovanju kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav ter s tem povezane grožnje za zdravje povzročimo posamezniki. Predvsem, če v kanalizacijski odtok mečemo stvari oziroma snovi, ki ovirajo ali celo onemogočijo pretok odpadne vode, škodujejo materialom kanalizacijskih cevi ali napravam na kanalizacijskem sistemu in spremenijo sestavo odpadne vode do take mere, da se upočasni ali povsem zavre biološka stopnja čiščenja na čistilni napravi,” opozarjajo v podjetju Snaga.
Odpadki, ki jih vržemo v straniščne školjke, počasi pronicajo tudi v okolje. “Del nepravilno odvrženih snovi oziroma kemikalij kljub sodobnim tehnološkim napravam za čiščenje odpadnih voda prehaja nazaj v okolje, saj jih v postopkih čiščenja ni mogoče izločiti iz odpadnih voda, kar okolje še dodatno bremeni,” dodajajo v Snagi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje