Menu Item
Državni zbor obeležuje 30. obletnico delovanja. Na današnji dan pred 30 leti, 23. decembra 1992, se so se poslanci zbrali na ustanovni seji prvega sklica slovenskega državnega zbora.
Na konstitutivni seji državnega zbora (DZ) se je na današnji dan pred tremi desetletji zbralo 90 poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 6. decembra 1992.
DZ in državni svet sta sicer nastala iz osamosvojitvene skupščine, ki je imela osrednjo vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije. Temelj njunega nastanka predstavlja Ustava Republike Slovenije, ki je bila sprejeta leto pred tem, 23. decembra 1991.
Konstitutivno sejo je do izvolitve predsednika DZ vodil najstarejši poslanec dr. France Bučar (DS). V nagovoru je med drugim menil, da je vodenje ustanovne seje velika čast. Povedal je: “Kot vidim, se zelo poudarja senioriteta ob prvem zboru nove skupščine. Moram reči, da si štejem, ker me je slučajno doletela ta življenjska usoda, da sem najstarejši v tem zboru, to v posebno čast, da lahko vodim DZ, ki je pravzaprav prvi parlament, izvoljen neposredno s strani slovenskega ljudstva in neposredno na temelju zakonodaje, ki jo je sprejela Skupščina, ki je že bila izvoljena na temelju splošne ljudske volje Slovenije.”
Prvi predsednik DZ je nato postal Herman Rigelnik, ki je bil izvoljen na listi LDS, funkcijo podpredsednika pa so opravljali Miroslav Mozetič (SKD), dr. Lev Kreft (ZL) in Vladimir Topler (Zeleni).
Potem ko se je Rigelnik po izvolitvi za predsednika DZ poslancem zahvalil za zaupanje, je poudaril, da so “predstavniki vsega ljudstva”, a da po ustavi poslanci v DZ niso vezani na kakršnakoli navodila. “Zato pa nas veliko bolj kot zakonsko določilo veže dolžnost zastopati interese vseh državljanov Republike Slovenije. Vsi, ki so nas izvolili, so verjeli, da bomo našo deželo po svojih najboljših močeh vodili pošteno, da se bomo posvetili reševanju vprašanj, ki smo jih izpostavljali v predvolilnem času in izpolnili željo vseh nas po boljšem, polnejšem življenju,” je povedal in dodal, da je “odgovornost organov države, da zagotovijo svojim državljanom mir, varnost in napredek, toliko večja” v času, ko je v Bosni in Hercegovini divjala vojna in so se na evropskem vzhodu dogajali premiki.
Pred DZ je prisegel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
V okviru 30. obletnice so v DZ izvedli kar nekaj projektov in dogodkov. Kot navajajo na spletni strani, je od 5. decembra na Jakopičevem sprehajališču na ogled razstava, na kateri je predstavljenih 30 let delovanja DZ. Poleg zakonodajnega postopka in, med drugim, mandatov poslancev, razstava predstavlja tudi “nekoliko bolj skrite kotičke DZ in njegove strokovne službe, tako tiste, ki skrbijo za izvedbo sej in zakonodajni postopek, kot tiste, ki skrbijo za tehnično in strokovno podporo, kot so recepcija, restavracija, avdio-video studio, knjižnica, tiskarna in druge”.
V klopeh DZ je doslej sedelo 946 poslancev in poslank, v funkciji predsednika DZ pa se je zvrstilo 14 predsednikov in ena predsednica.
V sklopu 30. obletnice so v DZ zasnovali tudi projekt 30 pogledov na 30 let, ki združuje glasove posameznikov in skupin, ki so oblikovali podobo prvih treh parlamentarnih desetletij. 22. oktobra je prav tako prvič potekal Dan Državnega zbora.
Herman Rigelnik je ob 30. obletnici ustanovne seje prvega sklica DZ za STA ocenil, da so v njem takrat sedeli najbolj sposobni ljudje za upravljanje države, ki jih je Slovenija premogla. Takšnega sklica kasneje ni bilo več, slovenskemu parlamentu pa danes po Rigelnikovem mnenju manjka predvsem jasno začrtana razvojna politika. Prvi predsednik DZ je kot enega največjih problemov, s katerim se soočata tako DZ kot tudi sama država, vidi odsotnost jasne razvojne politike, saj se te menjujejo z oblikovanjem različnih koalicij in so “od ene do druge koalicije postavljene na glavo”. (STA)
Kot smo že poročali, so 6. decembra v DZ 30 let delovanja obeležili s slavnostno akademijo. Slavnostni govorci so takrat spomnili na prehojeno pot do samostojne države. Po besedah predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je to prelomnica tudi v razumevanju države in državljanov, ki vedo, kaj želijo, predsednik republike Borut Pahor pa je izpostavil skrb za skupno državo. Več v prispevku Klakočar Zupančič ob 30. obletnici državnega zbora: Naša pot je danes jasna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
