Klakočar Zupančič ob 30. obletnici državnega zbora: Naša pot je danes jasna

Slovenija 06. Dec 202207:15 > 18:551 komentar
30. obletnica državnega zbora
Foto: Državni zbor/TWITTER

V državnem zboru so s slavnostno akademijo obeležili 30 let njegovega delovanja. Slavnostni govorci so ob tem spomnili na prehojeno pot do samostojne države. Po besedah predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je to prelomnica tudi v razumevanju države in državljanov, ki vedo, kaj želijo, predsednik republike Borut Pahor pa je izpostavil skrb za skupno državo.

Predsednik republike Borut Pahor, ki se bo konec meseca po 10 letih poslovil s te funkcije, je v slavnostnem nagovoru ocenil, da zadnjih 30 let živimo “najbolj plodovit čas Slovenstva”. To je namreč čas, ko imamo svojo državo in smo gospodar svoje usode, je med drugim dejal. Po njegovih besedah je Slovenija v tem času krepila mir, varnost, stabilnost in blaginjo, zato lahko ob 30-letnici slovenskega parlamentarizma s ponosom rečemo, da ob vseh problemih, tudi slabih ali napačnih odločitvah, obletnico praznujemo s ponosom.

Pahor je v svojem govoru izpostavil tudi pomen demokratičnih institucij, ki po njegovi oceni dobro delujejo in uresničujejo visoka pričakovanja, ki so jih imeli ljudje ob vzpostavitvi samostojne države. Se pa ob tem velja vprašati, ali parlament skladno z duhom ustave ohranja osrednje mesto v slovenskem političnem življenju, je dejal predsednik države. Ocenjuje namreč, da se politična moč počasi, a zanesljivo seli iz hrama demokracije v vladno palačo, vsekakor bolj kot to določa duh ustave.

Ob tem je še kot bistveno za demokratičen red izpostavil politično kulturo. Meni, da je kljub mestoma močnem dialogu nujno toleriranje in razumevanje drugega. “Da ne vztrajaš samo pri svojem stališču, čeprav imaš večino, ampak skušaš oblikovati konsenz, ki gradi naprej,” je sklenil.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je v nagovoru ocenila, da je moč razvoj DZ razdeliti na tri dekade. Prvo so zaznamovali predvsem osamosvojitev, priznanje Slovenije kot države v mednarodnem prostoru in gradnja temeljev za učinkovito delovanje pravne države, drugo pa zasledovanje ciljev vstopa v Evropsko unijo in zvezo Nato. Tretjemu desetletju je po oceni prve med poslanci morda umanjkalo vizije, dodatno pa so ga zaznamovale recesija, pandemija, v zadnjem času pa tudi vojna v naši neposredni bližini.

Vsaka obletnica priložnost za samorefleksijo

Prepričana pa je, da je “naša skupna pot danes jasna, kot že dolgo ne”. Meni, da je 30 let od prvih volitev v DZ prelomnica tudi v razumevanju države s strani državljanov, ki danes vedo česa nočejo oziroma kaj želijo. To pa je po njenih besedah tudi dobra podlaga, da politika končno doume svoje poslanstvo in ta pričakovanja ob upoštevanju vseh pravnih zavez, ustavnosti in zakonitosti skuša izpolniti, razviti, nadgraditi.

Prva med poslanci je v svojem govoru še izpostavila, da je treba marsikatero odločitev presojati skozi čas in prostor. Kljub temu, da današnja slovesnost ni priložnost za nizanje konkretnih madežev, na katere ne moremo biti ponosni, pa je je vsaka obletnica priložnost za samorefleksijo, je dejala. “Vsekakor pa je dobro zgodovino poznati, da se nikoli več ne znajdemo v dneh, ki lahko pustijo madež na delu tako pomembne institucije, kot je državni zbor,” je še poudarila.

30. obletnica državnega zbora
Državni zbor/TWITTER

Zbrane sta nagovorila še zgodovinar Jure Gašparič, ki je izpostavil sodobne izzive parlamentarizma, in predsednik Društva poslancev 90 Marjan Podobnik, ki je ocenil, da so bili Slovenci pred 30 leti na današnji dan na poseben način obdarovani s svojo državo.

V DZ so danes s slavnostno akademijo obeležili 30 let DZ in 30. obletnico drugih demokratičnih volitev v samostojni Sloveniji in prvih v državni zbor, ob tej priložnosti pa so poslancem prvega sklica in nekdanjim predsednikom DZ podelili zahvalne listine. Na prvih parlamentarnih volitvah, ki se jih je udeležilo 85,6 odstotka volilnih upravičencev, je z dobrimi 23 odstotki slavila LDS. Prestop parlamentarnega praga pa je takrat uspel še sedmim strankam, in sicer SKD, ZLSD, SNS, SLS, DS, Zelenim in SDS. 90 na novoizvoljenih poslancev 23. decembra 1992 zbralo na konstitutivni seji prvega sklica. Prvi predsednik DZ je postal Herman Rigelnik (LDS), pred poslanci pa je zaprisegel tudi prvi predsednik republike Milan Kučan.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar