Aleksander Jevšek je primeren kandidat za vodenje ministrstva za kohezijo in razvoj, sta danes odločila parlamentarna odbora, pred katerima je razgrnil svoje načrte. Na odboru za gospodarstvo je zanj glasovalo 11 poslank in poslancev, medtem ko so trije pritisnili proti. Na odboru za evropske zadeve pa je bilo razmerje glasov 10 proti 5. V obeh primerih so proti glasovali samo poslanke in poslanci SDS, medtem ko je za Jevška glasovala tudi Vida Čadonič Špelič iz opozicijske NSi. 

Andrej Hoivik iz SDS je Aleksandra Jevška vprašal, ali bo spremenil povprečnine oziroma financiranje občin s strani državnega proračuna. "Kot župan seveda podpiram večjo povprečnino," je dejal, a poudaril, da je vprašanje v pristojnosti ministrstva za javno upravo, ki se pogaja z občinami. Dejansko pa odgovor na to vprašanje daje ministrstvo za finance, ki pove, koliko denarja je na voljo, je še dejal Jevšek.

Hoiviku pa je pritrdil, da bo moral, če bo izvoljen na mesto ministra za kohezijo in razvoj, tesno sodelovati s številnimi ministrstvi. Poudaril je, da je doslej dobro sodeloval z Matjažem Hanom, kandidatom za gospodarskega ministra, ki je danes dobil zeleno luč državnozborskega odbora.

Več poslank oziroma poslancev je kandidata danes vprašalo o cestnih in prometnih povezavah ter o infrastrukturi nasploh. Jevšek je odgovoril, da bi morale biti železnice prioriteta države. "Ta korak je nujen in Evropska komisija to podpira," je dejal.

Glede lokacije sedeža ministrstva je Jevšek danes povedal, da to v resnici ni tako pomembno vprašanje. Sam je namreč izrazil željo, da bi bil sedež v Mariboru, mandatar Robert Golob je poudaril, da to ne more biti stvar enega ministra, ki si začasno preseli pisarno.

"Pisarna ministra je med podjetniki, obrtniki, med ljudmi, na terenu," je danes dejal Jevšek, "kje sedi minister, je pravzaprav nepomembno. Tudi kot župan sem vedno govoril, da je moja pisarna med ljudmi. Res pa je, da lahko z organizacijskimi oblikami dela dosežemo, da operativce z ministrstva premaknemo bližje tistim koristnikom evropskih sredstev, ki jih potrebujejo."

Opozicijski poslanci so kandidatu za ministra Aleksandru Jevšku očitali, da je bila njegova predstavitev preveč "profesorska" in da ni dovolj natančno napovedal svojega delovanja. Postavili so mu več konkretnih vprašanj.

Poslanko SDS Suzano Lep Šimenko je med drugim zanimalo, ali lahko pričakujemo regionalizacijo Slovenije oziroma uvedbo pokrajin. Jevšek je odgovoril, da regionalizacijo podpira, saj meni, da bi regije lahko učinkoviteje izvajale projekte. "Zatika pa se pri vprašanjih, koliko regij in kateri deli Slovenije bodo vključeni v posamezno regijo. Za to si je treba vzeti veliko časa in se pogovarjati z občinami," je pojasnil.

Poslanki pa je pritrdil, da je treba nasloviti problematiko obmejnih območji. "Obmejne občine slabijo," je dejal, "Umikajo se pošte, bankomati, tudi zdravstvene storitve so tam slabše kot v centrih. Ljudje se izseljujejo." Omenil je, da so nujne prometne povezave ter digitalizacija oziroma pokritost teh območji s hitrimi internetnimi povezavami. Eden izmed ukrepov je po njegovem tudi oskrbovanje vrtcev in šol z lokalno pridelano hrano.

Da bi izvedli potrebne spremembe, so med drugim potrebni nekateri nujni popravki načrta za okrevanje in odpornost, tako da bodo porabljeni vsi razpoložljivi viri, je dejal Aleksander Jevšek. "Tudi povratna sredstva, ki jih zdaj puščamo v Bruslju," je dejal.

Denar bo porabljen za podporo dolgoročni trajnostni rasti in soočanje z izzivi zelenega in digitalnega prehoda, je napovedal. To je po njegovem povezano z modernizacijo slovenskega razvojnega modela.

Pri tem je opozoril, da so nekateri deli Slovenije, ki se nahajajo v bogatejši zahodni kohezijski regiji, upravičeni do manj evropskega denarja, čeprav so med manj razviti. "Na Tolminskem in na Krasu upravičeno ugotavljajo, da so v slabšem položaju," je dejal, "Temu vprašanju se bo treba takoj posvetiti."

Poleg tega bo pomembno, da bodo prioriteta regionalni projekti in ne projekti posameznih občin.

Kljub trudu in dobremu delu mnogih se po mnenju Aleksandra Jevška v Sloveniji nenehno zmanjšujejo pristojnosti regij, centralizacija pa je vse večja.

Opozoril je na pomanjkanje konkretnih projektov za razvoj regij. "Treba bo sprejeti dogovor, kako dodeljena sredstva uporabiti v trenutku, ko se vsi soočamo z velikimi izzivi. Kako se pripraviti na čas, ko bo kohezijskih sredstev manj kot sedaj? In, kako nasloviti izzive in priložnosti v prihodnosti," je naštel.

Po njegovem mnenju nujno potrebujemo dogovor o strukturnih reformah, sicer se bodo neenakosti povečale. "Če želimo v prihodnje zagotoviti splošno blaginjo prebivalstva, dvig dodane vrednosti in trajnostno rast, moramo zagotoviti učinkovito programiranje od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ob odlično delujoči horizontali vseh ministrstev, odgovornih za kohezijo," je dejal.

Z evropsko kohezijsko politiko in delom slovenskih vlad ter lokalnih oblasti je bil že doslej dosežen napredek, je priznal Jevšek. "Zaradi njihovega dela je Slovenija danes lepa, varna in čudovita dežela, ki ima možnosti, da uspešno nagovori vse izzive prihodnosti," je dejal. Opozoril pa je, da še vedno obstajajo vrzeli med regijami in pomembni strukturni izzivi.

Čeprav Slovenija uspešno črpa evropski denar, je razlika med pomursko regijo in osrednjeslovensko regijo glede indeksa razvojne ogroženosti še vedno prevelika, je poudaril. "Razlika jasno kaže, da tisti, ki se rodi na vzhodu, živi slabše kot tisti, ki se rodi na zahodu. Tisti, ki se rodi na vzhodu, ima slabše pogoje za delo, šolanje, šport, ustvarjanje kot tisti, ki se rodi v zahodu."

Po njegovem mnenju je potreben tak razvoj, da se bolj razviti in manj razviti deli države ne bodo spraševali, ali lahko eni napredujejo samo na račun drugih. 

Potrebni sta večja rast zaposlenosti, še posebej v povezavi s tako imenovanim zelenim prehodom, in zmanjšanje razlik med spoloma, je med drugim dejal.

Aleksander Jevšek je na zaslišanju pred dvema državnozborskima odboroma najprej povedal nekaj o sebi. Tako je naštel, da je star 60 let, da je poročen in oče enega otroka, da je magistriral na ljubljanski pravni fakulteti in da je doktoriral s področje kriminalistike. V policiji je delal 30 let od tega zadnja štiri leta na funkciji direktorja kriminalistične policije. Potem je dve leti sodeloval pri projektu podpore policiji v BiH, leta 2014 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, ta uspeh pa je leta 2022 ponovil.

"Občina je v mojem mandatu uspešno izvedla projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi," je dejal, "z denarjem smo mrežno izboljšali gospodarsko in družbeno blaginjo celotne regije."

"Prihajam iz Koroške, živim v Prekmurju. V meni so zapisani geni zavednih Slovencev in trmastih Libeličanov. S premikanjem kamnov in s koli v rokah so pogumni in trmasti Korošci od leta 1920 in 1922 dosegli, da so danes Libeliče majhna koroška obmejna vasica v Sloveniji in ne v Avstriji. Z jasno držo in odločnim delovanjem so preprečili priključitev kraja k Avstriji in ubranili voljo ljudstva, da ostanejo Slovenci," je dejal.

Sedanji župan Murske Sobote Aleksander Jevšek je predviden za mesto ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo, a danes se poslankam in poslancem uradno predstavlja kot kandidat za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ker je SDS blokirala spremembe zakona o vladi, je onemogočeno preoblikovanje ministrstev oziroma ustanovitev novih. 

Koalicijska pogodba na področju, ki naj bi ga prevzel Jevšek, predvideva spodbujanje policentričnega razvoja in razvojne prostorske politike. "Prizadevali si bomo za pospešitev vzpostavitve regij v državi," med drugi piše v koalicijski pogodbi. 

Jevšek želi, da bi imelo ministrstvo prostore v Mariboru, vendar dokončne odločitve koalicije o tem še ni. Mandatar Robert Golob je dejal, da si seveda vsi, ki ne prebivajo v prestolnici, želijo, da bi bilo čim več decentralizacije v državi, a sam verjame, da to ne more biti stvar enega ministra, ki si začasno preseli pisarno. "To ni nobena decentralizacija, temveč kvečjemu prilagajanje eni osebi," je poudaril Golob. Dodal je, da bo imel sicer marsikdo v ministrski ekipi dosti posluha za decentralizacijo. "Ali nam bo v tem času uspela regionalizacija Slovenije, pa ne znam napovedati," je še poudaril Golob in dodal, da je slednje povezano tudi z ustavno večino.