Močno deževje je popoldne v okolici Ljutomera na vzhodu države povzročilo hudourniške poplave. Voda je zalila številne ceste, je poročal portal Neurje.si.

V zadnjih dvanajstih urah je bilo v Sloveniji nekaj močnejših nalivov. Največ padavin v tem obdobju je padlo na Cerkniškem jezeru (53 milimetrov) in v Ravnah na Koroškem (49 milimetrov), so sporočili z agencije za okolje. Najmočnejši polurni naliv smo danes izmerili med 17:00 in 17:30 v Mačkovcih (27 milimetrov).

Današnje celodnevno deževje je nekaj težav povzročilo predvsem na Koroškem, kjer je meteorna voda zalivala hiše in kleti. Deževje je popoldne zajelo tudi Podravje, kjer je meteorna voda poplavila več kleti. Podrobnosti v prispevku.

V oddaji N1 STUDIO je bil gost priznani inženir in glavni projektant Pelješkega mostu Marjan Pipenbaher, ki je pred kratkim prevzel vodenje sveta za obnovo po poplavah. V njem je združenih 14 strokovnjakov s področja gradbeništva, hidrologije in geologije. V polurnem nastopu je med drugim pojasnil, kako bo svet deloval, kateri so najbolj pomembni ukrepi po poplavah, ali ima zaupanje v premierja Roberta Goloba in obratno, kako bo obnova potekala ter kakšne težave prinaša prevelika razdrobljenost občin. Več v prispevku.

Agencija RS za okolje je ob 17.40 preklicala rdeče hidrološko opozorilo za Koroško in ga spremenila v oranžnega. Zaradi spremenjenih odtočnih razmer po zadnjih poplavah lahko reke in hudourniki v porečjih Meže in Savinje še vedno poplavljajo na neobičajnih območjih.

Drava se še razliva in bo poplavljala tudi zvečer in ponoči. Danes zvečer in ponoči bo predvidoma narasla Mura, ki se bo razlivala znotraj protipoplavnih nasipov. Reke in hudourniški vodotoki po državi, zlasti v Podravju in porečju Savinje, bodo popoldan in ponoči še naraščali.

Jutri bo še naraščala reka Mura, Sava v spodnjem toku ter reke v južni Sloveniji. Reke v osrednji in vzhodni Sloveniji bodo imele veliko vodnatost, drugje pa srednjo. Danes okoli 19. ure se lahko morje razlije na najbolj izpostavljenih delih obale.

Ponedeljkovo neurje, ki se je na območju Slovenske Istre razbesnelo v popoldanskem času, je v obalni regiji povzročilo večjo materialno škodo. Poplavljenih je bilo 88 objektov, močan veter je odkril streho na 36 objektih, sprožilo se je 34 manjših plazov, podrlo pa se je 33 dreves. Trenutno je stanje na Obali mirno, poroča obalna civilna zaščita.

Regijski center za obveščanje Koper je v ponedeljek sprejel več kot 600 klicev na pomoč. V intervencijah je sodelovalo 183 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz obalne, postojnske in ilirskobistriške regije ter delavci komunalnih in cestnih podjetjih ter pripadniki civilne zaščite. Skupno so posredovali v več kot 200 izrednih dogodkih, so sporočili iz regijskega štaba civilne zaščite za obalno regijo.

Trenutno stanje v obalni regiji je mirno, objekti, ki jim je močan veter odkril streho, so bili zaščiteni pred vremenskimi vplivi, iz poplavljenih objektov je bila izčrpana voda, odstranjuje se posamezna podrta drevesa in manjše zdrse zemljine.

Medtem ko je vlada po poplavah ponudila pomoč številnim prizadetim skupinam, je dijake in študente, ki jim je naravna nesrečna onemogočila opravljanje dela, prezrla, so danes opozorili Sindikat Mladi plus, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Oblasti so zato pozvali k enkratni pomoči za premostitev trenutnega stanja.

Močno deževje, ki je zajelo Koroško, je povzročilo naraščanje vodotokov. Ti so znova poplavili nekaj hiš.

Po podatkih Agencije RS za okolje je v zadnji uri nastalo več močnejših padavinskih celic v vzhodni polovici Slovenije. Na Letališču Cerklje ob Krki vremenska postaja beleži močan naliv, od 14.00 do 15.00 je padlo 36 mm dežja. Močnejši nalivi se trenutno pojavljajo tudi v okolici Celja, Velenja, Mozirja in v južnem delu Slovenskih goric. Na nekaterih delih pada tudi manjša toča. Močnejše padavine se bodo v naslednji uri pomaknile proti Koroški in vzhodnemu delu Štajerske. Ob tem lahko narastejo hudourniški vodotoki.

Odbor DZ za finance je soglasno sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga je vlada pripravila zaradi posledic nedavnih poplav. Z njim za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenja 520 milijonov evrov. Večjih pomislekov v zvezi z dokumentom ni bilo, čeprav bi si opozicija želela več ambicioznosti.