Menu Item
Potem ko je prof. dr. Peter Stanković z ljubljanske fakultete za družbene vede na začetku januarja izdal znanstveno monografijo Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe, se je nanj vsul plaz očitkov in žalitev, saj naj bi slovensko narodnozabavno glasbo označil za fašistično. Žalitve so nato doletele še rektorja Univerze v Ljubljani, ker je v imenu univerze napad na Stankovića obsodil. Stanković je dejal, da je pri izkrivljanju njegovih trditev sodeloval tudi del slovenskega političnega establišmenta.
Prof. dr. Peter Stanković je v okviru projekta Slovenska narodnozabavna glasba kot politika: percepcije, recepcije in identitete s sodelavci analiziral besedila in videospote dvajsetih sodobnih narodnozabavnih komadov, pri čemer jih je zanimalo, kaj narodnozabavna glasba v svoji sodobni obliki lahko pove o Sloveniji danes.
V intervjuju za N1 v začetku januarja je Stanković med drugim dejal, da je “uniformen, standardiziran in enoznačen svet, ki ga vidimo v sodobni narodnozabavni glasbi, zaprt, ozek in tog”. Ob tem je problematiziral politične razsežnosti takšnega kulturnega univerzuma, saj so, kot je povedal, izrazita uniformiranost, enoznačnost in normativnost fašistoidni elementi. “Samo ena resnica je, samo en pogled na svet – to so že kulturni vzorci in pomeni, ki se jih da zelo hitro apropriirati za različne avtoritarne projekte, te pa lahko opažamo tudi v slovenski politiki.”
Stanković je ob tem dodal: “Ne bom rekel in ne želim reči, da je slovenska narodnozabavna glasba sama po sebi fašistoidna. Je pa res, da ustvarja svet pomenov, norm in vrednot, ki se jih da zelo hitro kolonizirati s strani akterjev, ki gradijo na etnocentričnih poudarkih. Sodobna narodnozabavna glasba se je glasbeno in simbolno izrazito modernizirala, ampak zgolj na površini. Lahko bi celo rekli, da se je modernizirala na površini, da je lahko ohranila svojo tradicionalno strukturo, ki pa je izrazito rigidna, tradicionalna in enoznačna. Od te točke pa nismo zelo daleč do nestrpnosti in izključevanja,” je v intervjuju še povedal profesor, ki slovensko narodnozabavno glasbo preučuje že vrsto let.
Na družbenih omrežjih se je po medijskih objavah o omenjeni monografiji na Stankovića usul plaz žaljivih komentarjev in groženj, saj naj bi narodnozabavno glasbo označil za fašistično.
“Da je prišlo do tako burnega odziva, je zasluga spletnega portala e-maribor, ki je v tvitu zlonamerno izkrivil moje argumente,” je za N1 povedal Stanković. “V svoji knjigi in na njenih javnih predstavitvah sem namreč zelo jasno napisal oziroma povedal, da slovenska narodnozabavna glasba ni fašistoidna ali avtoritarna, da pa obstaja nevarnost, da si jo bodo takšne politične sile poskusile prisvojiti. Na omenjenem portalu pa so zapisali, da sem rekel, da ima slovenska narodnozabavna glasba fašistične nastavke. To je zavajajoče in zlonamerno spreminjanje mojih trditev,” je še pojasnil sogovornik.
Stvari so se dodatno zaostrile, je dodal, ko je omenjeni tvit poobjavil premier Janez Janša. Pri tem pa, je opozoril Stanković, Janša ni preveril, ali gre za točne trditve, in tudi “ko smo opozarjali na izkrivljanje ugotovitev, stvari ni ustavil in se opravičil”.
Stanković je dodal, da je poleg dela političnega establišmenta pri tem sodelovala tudi “njegova medijska ter trolovska mašinerija”. “Oziroma povedano z drugimi besedami: če se je kdo kdaj spraševal, kako deluje fake news (lažne novice, op. a.) in kakšne posledice ima v praksi, lahko vidi zdaj v živo.”
Stanković je še povedal, da takšnega odziva na monografijo ni pričakoval. “Prvič, zato ker sem do sedaj izdal že več znanstvenih monografij, med drugim zelo obsežno (več kot 1.200 strani dolgo) študijo o zgodovini slovenskega filma, za katero nekoliko neskromno menim, da predstavlja enega od najpomembnejših dosežkov na tem področju, pa zanje v širši javnosti ni bilo nobenega posebnega zanimanja. Tako da nisem imel razloga, da bi domneval, da bo zdaj kakorkoli drugače. In drugič, v knjigi v resnici ni nič spornega, torej česarkoli, na osnovi česar bi lahko pričakoval, da bo naletela na tako buren odziv.”
Zaradi podpore profesorju niz napadov na rektorja
Na dogajanje se je prejšnji teden odzval tudi rektor ljubljanske univerze prof. dr. Gregor Majdič, ki je v imenu univerze obsodil izkrivljanje spoznanj Stankovićeve znanstvene študije in osebne napade nanj. “Poudarjamo, da je Univerza prostor avtonomnega mišljenja in raziskovalno delo ne more biti predmet političnega obračunavanja v družbi,” je zapisal na Twitterju.
Univerza v Ljubljani obsoja izkrivljanja spoznanj znanstvene študije prof. dr. Petra Stankovića o sodobni slovenski narodnozabavni glasbi in osebne napade nanj. Dr. Stanković nikoli ni trdil, da je narodnozabavna glasba fašistoidna ali avtoritarna, kot so pisali številni mediji pic.twitter.com/CkxZvuwhch
— Gregor (@GregorMajdic) February 9, 2022
Tudi ta objava je sprožila val žaljivih komentarjev – večinoma anonimnih avtorjev in tistih, ki so tradicionalno naklonjeni desnemu političnemu polu.
Majdič je naslednji dan objavil nov tvit, v katerem je zapisal, da podpira “odprto javno razpravo na podlagi argumentov in dejstev, z upoštevanjem znanosti in znanstvene metode. Za Univerzo in zame osebno so nedopustne žalitve in grožnje posameznikom zaradi njihovega znanstvenega delovanja.” Dodal je, da si kot rektor prizadeva za ustrezno raven razprave v družbi in da zato ne razume negativnih odzivov in žalitev, ki jih je deležen zaradi podpore znanstveni objavi prof. dr. Stankovića.
Podpiram odprto javno razpravo na podlagi argumentov in dejstev, z upoštevanjem znanosti in znanstvene metode. Za Univerzo in zame osebno so nedopustne žalitve in grožnje posameznikom zaradi njihovega znanstvenega delovanja.
— Gregor (@GregorMajdic) February 10, 2022
Rektor za dodatna pojasnila včeraj ni bil dosegljiv.
Kaj točno je Stanković rekel o “fašistoidnih elementih”?
Del intervjuja, ki je po objavi najbolj razburil, zaradi boljšega razumevanja konteksta objavljamo v celoti.
V njem je Stanković na vprašanje, kaj so (avtorji analize, op. a.) iz svojih ugotovitev sklepali o poslušalcih narodnozabavne glasbe, odgovoril: “O občinstvu nič, ker gre za tekste in videospote, to ne pomeni, da so ljudje takšni. Ni nujno, da glasba neposredno odraža ta svet, ga pa do neke mere konstruira. Sodobna narodnozabavna glasba ni nostalgična, ampak živi tukaj in zdaj.
Je pa ta tukaj in zdaj izrazito normativen oziroma monokulturen. Implikacije, kaj to pomeni, so različne, moja teza je, da to ni ravno najboljše. Če skušam na to pogledati politično ali pa širše kulturno, imam s tovrstnim kulturnim univerzumom dva osnovna problema. Prvič, da je ta izrazito uniformen, standardiziran in enoznačen svet, ki ga vidimo v sodobni narodnozabavni glasbi, zaprt, ozek in tog. To pa prepoznavam kot razvojni izziv za Slovenijo. Živimo v ekonomiji hibridov, fleksibilnosti in raznolikosti. Če se želi Slovenija priključiti na ekonomske tokove 21. stoletja, bo to z mišljenjem, ki je zelo zagledano v svoj lasten kulturni popek, zelo težko.
Drugi problem pa so politične razsežnosti takšnega univerzuma, ki jih zaznam, če sem še malo bolj pesimističen. Izrazita unifomiranost, enoznačnost in normativnost so fašistoidni elementi. Samo ena resnica je, samo en pogled na svet – to so že kulturni vzorci in pomeni, ki se jih da zelo hitro apropriirati za različne avtoritarne projekte, te pa lahko opažamo tudi v slovenski politiki.
Ne bom rekel in ne želim reči, da je slovenska narodnozabavna glasba sama po sebi fašistoidna. Je pa res, da ustvarja svet pomenov, norm in vrednot, ki se jih da zelo hitro kolonizirati s strani akterjev, ki gradijo na etnocentričnih poudarkih. Sodobna narodnozabavna glasba se je glasbeno in simbolno izrazito modernizirala, ampak zgolj na površini. Lahko bi celo rekli, da se je modernizirala na površini, da je lahko ohranila svojo tradicionalno strukturo, ki pa je izrazito rigidna, tradicionalna in enoznačna. Od te točke pa nismo zelo daleč do nestrpnosti in izključevanja.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje