Mariborski nadškof metropolit in predsednik Slovenske karitas Alojzij Cvikl ter novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Saje sta skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob poplavah prizadete kraje na Koroškem, so zapisali na spletni strani SŠK. Ob srečanju je bilo po navedbah SŠK videti, da so "mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli s sušenjem". Kot so dodali, je v času po povodnji zelo pomembna pomoč sodelavcev in prostovoljcev Karitas, ki so dokazali, da so srce poslanstva Cerkve. Množično so namreč odgovorili na stisko premnogih s prostovoljnim delom, tako da so poprijeli za lopate, samokolnice, delili hrano in osnovne življenjske potrebščine. "V naslednjih korakih pa bodo s svojimi obiski, poslušanjem spodbudno besedo in konkretno pomočjo skušali vsaj delno omiliti stisko, ki jo je prinesla deroča voda," so dodali.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež se je danes srečal s predstavniki tujih gospodarskih zbornic v Sloveniji. Predstavil je dosedanje ukrepe za pomoč po poplavah ter zagotovil, da je gospodarstvo v večjem delu Slovenije povsem delujoče in varno. Seznanil jih je tudi s postopkom ocenjevanja škode v podjetjih v Sloveniji, saj se postopki in pomoč nanašajo tudi na škodo v podjetjih v tuji lasti, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

"Slovenska vlada dela vse, da prizadeta podjetja čim prej prejmejo pomoč, sanirajo škodo in zaženejo proizvodnjo. Gospodarsko ministrstvo tesno sodeluje s predstavniki slovenskega gospodarstva, s katerimi skupaj oblikujemo najnujnejše ukrepe za pomoč in zagon prizadetih podjetij," je ob tem še poudaril in zagotovil, da slovenska vlada stoji za prizadetimi podjetji, ki da bodo lahko kmalu začela delovati.

Sogovorniki, med katerimi so bili predstavniki Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, Centra za mednarodno poslovanje na GZS, Advantage Austria, Britansko-slovenske gospodarske zbornice ter Agencije za promocijo v tujini in internacionalizacijo italijanskih podjetij, so pozdravili hiter odziv vlade in prve ukrepe za pomoč gospodarstvu.

Iz Zveze tabornikov Slovenije so sporočili, da so se taborniki neposredno po poplavah najprej odzvali v svojih lokalnih skupnostih kot prostovoljci za pomoč pri čiščenju in sanaciji. Zveza je zatem začela z zbiranjem interesa taborniških prostovoljcev za pomoč po poplavah, po aktivaciji na državni ravni pa začela tudi z organizacijo obsežne in koordinirane odprave na Koroško.

Taborniki kot prostovoljci ostajajo aktivni tudi v teh dneh. Po do sedaj zbranih podatkih pa so na lokacijah po Sloveniji od petka, 4. avgusta, do torka, pomagali s 355 taborniškimi prostovoljci, ki so skupaj opravili 3.249 prostovoljskih ur brez podatkov za Koroško. Na Koroškem pa je sodelovalo skupaj 392 taborniških prostovoljcev. Opravili so 637 organizacijskih ur in 3.577 izvedbenih ur dela, kar je skupaj 4.214 prostovoljskih ur, so navedli na zvezi.

Vlada bo 151 prizadetim občinam povrnila intervencijske stroške v skupni višini 5.514.572,62 evra. Ministrstvu za obrambo oziroma upravi za zaščito in reševanje je vlada naložila, da na podlagi podanih zahtevkov prizadetih občin izplača povračilo upravičenih stroškov, vendar ne več, kot je ocenjena vrednost. Sredstva se bodo zagotovila iz sredstev splošne proračunske rezervacije, so dodali.

Gre za drugo povračilo intervencijskih stroškov ob neurjih v mesecu juliju. Prvo povračilo je zadevalo stroške intervencij v obdobju med 12. in 13. julijem. Za povračilo stroškov teh intervencij je vlada 91 občinam namenila skoraj 2,5 milijona evrov. V neurjih med 17. in 25. julijem je bilo sicer prizadetih 190 občin. Največ škode so neurja povzročila v Vojniku, Šentjurju in Čepovanu. Škoda, ki je nastala ob neurjih, v stroške intervencij še ni všteta.

Vremenske ujme so terjale svoj davek tudi v svetu umetnosti - voda je zalila ateljeje in depoje več umetnikom. Na nastalo situacijo so se že odzvali v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), kjer so umetnikom ponudili pomoč. Med umetniki, ki jim je voda zalila prostore, sta tudi Irena Gayatri Horvat in Lojze Kalinšek iz Spodnjega Brnika. V Ljubljani pa je bil po poročanju današnjega Dela na Sneberskem nabrežju, kjer so bili v zadnjem deževju uničeni spodnji prostori domov, uničen tudi atelje slikarja Gustava Gnamuša. Umetnik je tako čez noč ostal ne le brez ateljeja, ki ga je imel v hiši, temveč tudi brez precej avtorskih del, voda z muljem je razdejala tudi njegov japonski vrt.

V času poplav od začetka avgusta je bilo aktivnih 600 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske in okoli 230 pripadnikov tujih oboroženih sil v različnih vlogah. "Naloge so in še opravljajo na več kot 15 območjih po vsej državi, med drugim v Solčavi, Nazarjah, Braslovčah, Kamniku, Mengšu, Komendi, Škofji Loki, Prevaljah, Črni na Koroškem, Dravogradu in Mežici," so našteli na spletni strani Slovenske vojske. V povprečju je na območju poplav na dan aktivnih pet helikopterjev, ki so od 4. do 15. avgusta naleteli 210 ur, prepeljali 500 oseb in 152 ton različnega tovora. Ob tem so v tem času ekipe zagotavljale dodatno helikoptersko nujno medicinsko pomoč, pri čemer so avgusta zagotovile 42 posredovanj, v katerih so prepeljali 42 oseb in pri tem naleteli 45 ur.

Poleg tega je na terenu dnevno prisotnih več kot 30 tovornih prekucnih vozil, tovornih vozil s platformo, avtocisterne za vodo in za gorivo. Na terenu so vsi razpoložljivi delovni stroji, med njimi buldožerji, bagri in kombinirke ter več kot 20 kolesnih oklepnih vozil. Skupaj so prevozili več kot 16.000 kilometrov, porabili 31.092 litrov goriva in 147.103 litrov kerozina.

Slovenska vojska pri pomoči prebivalcem in sanaciji razmer na poplavljenih območjih ni ostala sama. Solidarnost ji je izkazalo ter ponudilo oziroma nudilo pomoč tudi več držav članic Nata in partnerskih vojsk. Skupaj je vojaško pomoč ponudilo 12 držav, med njimi Avstrija, BiH, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Srbija, Španija in ZDA. Države so ponudile oziroma napotile v Slovenijo helikopterske in inženirske ekipe ter druge oblike vojaške pomoči. Do 15. avgusta so tuje helikopterske posadke naletele 190 ur, prepeljale 292 ton tovora in 675 oseb.

Iz štaba civilne zaščite Občine Mežica so sporočili, da so analize vode pokazale skladnost s predpisi, zato preklicujejo ukrep o preventivnem prekuhavanju pitne vode na območju občine. Drugod po Mežiški dolini morajo vodo iz javnega vodovoda za pitje prekuhavati, v Dravogradu pa je voda iz pip pitna.

Po skoraj dveh tednih bodo predvidoma še danes odprli odsek ceste od Poljane do Mežice. S tem bo za ves promet vnovič v celoti prevozna cesta po Mežiški dolini, a je zaradi številnih poškodb na njej precej prometne signalizacije. Na odseku ceste od Mežice proti Poljani trenutno še nameščajo semaforje, če ne bo večjih tehničnih težav, bo cesta odprta do večera oz. najpozneje v petek zjutraj, je povedal vodja poslovne enote Voc Koroška Iztok Černoša.

Največjo težavo na cesti Mežica-Poljana predstavlja večji plaz, na katerega so namestili signalizacijo. Če bi se karkoli dogajalo s plazom, bodo semaforji ustavili promet. Cesto Dravograd-Libeliče pa so v sredo popoldne že odprli, a jo je okoli 19. ure ponovno zasul plaz, zato so jo morali zapreti. Zemljino so očistili, a si bo razmere v petek ogledal še geolog, nato pa se bodo odločili, ali se lahko cesta odpre za ves promet, je pojasnil Černoša.

Še vedno je zaradi uničenega mosta čez reko Mislinjo pri Otiškem Vrhu zaprta tudi glavna cesta Dravograd-Slovenj Gradec, obvoz pa je za vozila do 7,5 tone urejen čez industrijsko cono pri Monterju. Ob porušenem mostu čez Mislinjo zdaj gradijo dva montažna mostova za dvosmerni promet, Černoša pa računa, da bi dela lahko zaključili predvidoma do konca prihodnjega tedna, ko bi cesto tudi lahko odprli za promet.

Glede tamkajšnjega kolesarskega mosta, ki ga je prav tako odnesla narasla Mislinja, pa je župan Občine Dravograd Anton Preksavec v sredo sporočil, da ga bo najverjetneje treba podreti, a da končne izsledke glede tega še čakajo. Navedel je še, da je v teku tudi postavitev energetskega mosta čez reko Mežo za blokovsko naselje Meža.

Še naprej pa na Koroškem ostaja zaprta cesta Dravograd-Trbonje, cesta Črna-Sleme je prevozna za intervencijska vozila, prav tako cesta Črna-Koprivna. Cesta Koprivna-Sleme je neprevozna. Odsek v ujmi poškodovane ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem so za promet odprli v petek.

Na kriznem sestanku ministrstva za infrastrukturo z Darsom, DRI, direkcijo za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami 6. avgusta so sklenili, da se ustavijo vse nenujne investicije na cestah in železnici, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode. A gradbene mehanizacije je za zdaj dovolj, pravijo na ministrstvu, kjer zato ne razmišljajo o ustavljanju gradbenih projektov oziroma investicij, ki so že v teku. Optimizem, da to ne bo potrebno, je sicer že pred dnevi izrazila tudi ministrica Alenka Bratušek.

Po včerajšnjih zastrupitvah v Črni na Koroškem so prve ugotovitve pokazale, da se je pri prečrpavanju vode iz kletnih prostorov kegljišča, z ogljikovim monoksidom zastrupilo dvanajst oseb. "Desetim so pomoč nudili v UKC Ljubljana, UKC Maribor, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in v Bolnišnici Topolšica. Nihče od poškodovanih ni bil življenjsko ogrožen," so sporočili s Policijske uprave Celje. Štirje so bili v domačo oskrbo odpuščeni že sinoči, šest oseb pa je ostalo na opazovanju, a so bili danes že odpuščeni iz bolnišnic, so še dodali. 

Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Celje nadaljujejo z zbiranjem obvestil.