Varovanje zasebne lastnine, ki ogroža življenja: kdo nastavlja pasti kolesarjem?

Črna kronika 19. Okt 202218:48 9 komentarjev
kolesar
PROFIMEDIA

Po družbenih omrežjih je zaokrožila fotografija, na kateri so vidne poškodbe na vratu moškega. Avtor je v objavi zapisal, da gre za posledico napeljane tanjše jeklenice med drevesi na Pohorju. "Vsak lahko zavaruje svojo lastnino, vendar na način, da ne ogroža varnosti, zdravja in življenja drugih," so o postavljanju pasti za kolesarje in motocikliste v gozdovih jasni na policiji.

Na območju Pohorja lastniki zemljišč in gozdov gorskim kolesarjem med drevesi nastavljajo verige in tanjše jeklenice, je pred dnevi opozoril uporabnik Facebooka. K objavi je pripel še fotografijo, na kateri so vidne poškodbe na vratu moškega. Avtor je objavo s fotografijo čez nekaj časa izbrisal z družbenega omrežja.

Na Policijski upravi (PU) Maribor so za N1 pojasnili, da o omenjenem dogodku niso bili obveščeni oziroma niso prejeli prijave. Ob tem opozarjajo, da je nastavljanje pasti za ljudi kaznivo dejanje. “Dokler je žica napeljana prek poti in se nikomur nič ne zgodi, gre lahko za kaznivo dejanje poskusa povzročitve splošne nevarnosti. Če pa pride do poškodbe ali celo smrti ene ali več oseb, pa govorimo o kvalificirani obliki tega kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen do pet oziroma do osem let,” so dodali.

Lastniki lahko zavarujejo svojo lastnino

Lastniki parcel oziroma zemljišč lahko zavarujejo svojo lastnino, vendar na način, da s tem ne povzročajo nevarnosti za druge, poudarjajo na PU Maribor. “Ko nekdo prek poti napelje bodečo žico, bi namreč težko rekli, da jo je napeljal, da zavaruje svojo lastnino. Sploh če mesto žice ni označeno, saj je žica težko vidna. V tem primeru se oseba, ki je nastavila oviro, ne bi mogla izgovarjati na varovanje svoje lastnine, saj namen slabo vidne žičnate ovire ni bil opozarjanje na nedovoljen prehod, temveč je bila namenjena poškodovanju motorista, kolesarja ali pešca,” so nam pojasnili.

V primeru nastavljanja ovir (žica, vrv, bodeča žica, druge pasti …) gre običajno za izvršitveno obliko kaznivega dejanja oziroma poskus povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. členu kazenskega zakonika. Na policiji dodajajo še, da se motoristi ali kolesarji lahko vozijo le po površinah, ki so za ta namen predvidene, označene in imajo ustrezno dovoljenje pristojnega organa, v nasprotnem primeru so lahko kaznovani za prekršek.

Nastavljanje žic in vrvi “vseslovenski hobi”

Mariborski policisti so ob tem še spomnili na primer iz leta 2020, ko je 50-letni Rušan preko priljubljene pohodniške gozdne pešpoti na Ruškem Pohorju napel plastično mrežo, na vrh katere je namestil še bodečo žico. Ovadili so ga zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Ni pa zgolj Pohorje kraj, kjer se med drevesa napenjajo ovire. Na podobno so, šlo je za zavezane najlonske vrvi, pred leti naleteli tudi v pomurskih gozdovih, natančneje v bližini Mačkovcev.

Lani pa so na območju Vrhnike nastavljali žeblje, leta 2019 pa je sprehajalec na eni izmed poti na območju Rašice naletel na žico, ki je bila napeta čez pot, vanjo  se je takrat ujel tudi manjši srnjak. Na podobne najdbe pa so kolesarji naleteli tudi na Golovcu in Rožniku, lani pa so se uporabniki Facebooka jezili o laksu, na katerega so naleteli na poti na Šmarno goro.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje