Menu Item
Varuh človekovih pravic med odgovornimi sicer prepoznava zavedanje o pomenu duševnega zdravja otrok in mladostnikov, a vseeno "ne more spregledati" dolgih čakalnih dob za prvi pregled pri psihiatru za otroke in mladostnike. Te za vse stopnje nujnosti z izjemo stopnje "nujno" občutno presegajo čas najdaljših čakalnih dob, zaradi česar sta po oceni Varuha kršena zakon o pacientovih pravicah in ustava.
“Na nas se je obrnil eden izmed centrov za socialno delo z opozorilom, da otroci in mladostniki nimajo ustreznega dostopa do psihosocialne in psihiatrične obravnave,” sporočajo iz Varuha človekovih pravic, ki ga vodi Peter Svetina.
Posledica opisanega je po navedbah ombudsmana to, da so centri za socialno delo in vzgojno-izobraževalni zavodi postali podaljšana roka zdravstva; čeprav se tudi sami spopadajo s kadrovsko stisko. Z vedno večjo vzgojno stisko naj bi se soočali tudi starši.
Varuh se je glede problematike obrnil na Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pozval jih je k opredelitvi do navedb pobudnika ter seznanitvi z dejavnostmi na področju varstva duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
“Varuh ni mogel spregledati preseganja najdaljših čakalnih dob”
Ministrstva so v odgovorih med drugim navedla, da si prizadevajo za dopolnitev mreže izvajalcev in povečanje ustrezno usposobljenega kadra. Prav tako izvajajo analizo stanja na področju podpore duševnemu zdravju v vrtcih, šolah in fakultetah, izpostavljajo pa tudi večletno financiranje programov v podporo družini.
Pri Varuhu človekovih pravic trdijo, da se organi zavedajo, da je duševno zdravje otrok in mladostnikov tematika, ki ne zadeva le zdravstva. Prav tako je prepoznava, preprečevanje in reševanje težav v duševnem zdravju po njihovih besedah naloga celotne družbe.
“Ni pa Varuh mogel spregledati, da čakalna doba za prvi pregled pri psihiatru za otroke in mladostnike za vse stopnje nujnosti z izjemo stopnje “nujno” v tem trenutku občutno presega čas najdaljših čakalnih dob, zaradi česar tudi po mnenju Ministrstva za zdravje otroci in mladostniki nimajo dostopa do kakovostne obravnave duševne motnje, ko jo potrebujejo,” poudarjajo.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer predvideva možnost zdravstvene obravnave izven kraja stalnega prebivališča otroka ali mladostnika – na voljo je tudi tujina, vendar pa institucija, ki jo vodi Peter Svetina, opozarja, da je takšna psihiatrična obravnava v nasprotju z modernimi psihiatričnimi smernicami. Slednje poudarjajo pomen psihiatrične obravnave v skupnosti in vključuje tudi pomoč socialnih služb ter izobraževalnih ustanov, dodajajo.
Kršitev zakonodaje in ustave
Varuh človekovih pravic tako ocenjuje, da je zaradi nedostopnosti kakovostne obravnave kršen peti člen Zakona o pacientovih pravicah (ta vsebuje seznam pacientovih pravic), v povezavi z 11. členom istega zakona, ki opredeljuje primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo. Prav tako je po oceni varuha kršen 51. člen Ustave RS, ki pravi, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.
Varuh napoveduje, da bo problematiko spremljal tudi v prihodnje. Kot sporočajo, bodo še posebej spremljali “učinkovitost ukrepov, ki so jih sprejela, ali jih nameravajo sprejeti pristojna ministrstva”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje