Pred drugo obletnico začetka vojne v Ukrajini je na ukrajinskem gradu Jable potekala okrogla miza o podpori in obnovi države po vojni. Dogodka sta se udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, evropski poslanec Klemen Grošelj in državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec.
Razpravljavci na okrogli mizi ob drugi obletnici začetka vojne v Ukrajini so se danes na gradu Jable zavzeli za nadaljnjo podporo Ukrajini, ki mora ostati neomajna. Čeprav na nekaterih področjih že poteka obnova države, bo ta prišla v ospredje šele po dosegi trajnega miru, so izpostavili nekateri.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v uvodnem nagovoru izrazila prepričanje, da trajnega miru v Ukrajini ne bo, dokler se ne bo zadostilo pravici, saj je treba zagotoviti, da Rusija ne bo ostala nekaznovana in da bo odgovarjala za svoja grozodejstva. Zagotovila je, da Slovenija ostaja podpornica Ukrajine in ji bo stala ob strani tudi na poti priključitve v Evropsko unijo.
Udeleženci okrogle mize v organizaciji Centra za evropsko prihodnost so podobno danes poudarili, da trenutno ni čas za zmanjševanje podpore Ukrajini. Evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) je ocenil, da je sicer med politiki zaznati nekaj utrujenosti, vendar pa je na splošno v EU glede na javnomnenjske raziskave podpora še vedno visoka.
Celostna rekonstrukcije države šele po dosegi trajnega miru
Ameriška veleposlanica Jamie L. Harpootlian pa je zagotovila, da ZDA ostajajo odločne v podpori Kijevu, kar po njenem mnenju dokazuje tudi nedavno sprejet sveženj pomoči v senatu v višini 60 milijard dolarjev, ki sicer še čaka na potrditev v predstavniškem domu.
Z državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu Damirjem Črnčecem sta se strinjala, da bi se morala začeti celostna rekonstrukcije države šele po dosegi trajnega miru. Pri čemer pa je treba po njenem prepričanju že sedaj vlagati v obnovo ključne infrastrukturo, kot so na primer bolnišnice in energetska infrastruktura. Črnčec je medtem izpostavil, da je “trenutno najbolj pomembna varnostna in vojaška podpora”.
Ukrajinski veleposlanik Andrij Taran je poudaril, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje zanesljive sisteme zračne obrambe. Zahvalil se je za vso dosedanjo podporo in pojasnil, da je Ukrajina od leta 2022 dobila 174 milijard dolarjev pomoči, od tega so je okoli 40 odstotkov porabili za vojsko.
Ob tem pa je izpostavil velik pomen podpore občin. Pred vojno je bilo povezanih okoli 20 ukrajinskih in slovenskih občin, sedaj jih je okoli 14. Je pa to sodelovanje po njegovem prepričanju učinkovito in zelo plodovito. Tako so na primer mestne oblasti Buče ob obisku Kočevja spoznale prednosti podjetniškega inkubatorja za startupe in nova podjetja. Obnova gospodarstva je pomemben del obnove države. “Le gospodarstvo bo dovolilo ljudem, da se vrnejo v mirno življenje,” je poudaril veleposlanik.
“Treba je stabilizirati Ukrajino, da lahko sami odločijo o svoji prihodnosti,” je še dejal Grošelj. Da je treba samostojni Ukrajini zagotoviti ozemeljsko celovitost in suverenost, pa so poudarili tudi drugi govorci in se strinjali, da je treba Rusijo premagati.
Ocena stroškov obnove Ukrajine dosegla skoraj 500 milijard dolarjev
Posodobljena začasna ocena stroškov obnove in okrevanja v Ukrajini trenutno znaša 486 milijard ameriških dolarjev oziroma 452,8 milijarde evrov za naslednje desetletje, so danes ob bližajoči se drugi obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino sporočili Združeni narodi, Svetovna banka, Evropska komisija in ukrajinska vlada. Ocena stroškov je v primerjavi s tisto pred enim letom, ko je znašala 411 milijard dolarjev oziroma 383 milijard evrov, narasla za skoraj 70 milijard evrov.
Ukrajinske oblasti ocenjujejo, da bo država samo letos potrebovala približno 14 milijard evrov za prednostne naloge takojšnje obnove, s posebnim poudarkom na podpori in mobilizaciji zasebnega sektorja ter obnovi stanovanj, prometne in storitvene infrastrukture.
Ocena neposredne škode, ki je bila v Ukrajini povzročena od začetka ruske invazije 24. februarja 2022 do 31. decembra lani, znaša 141,6 milijarde evrov. Največ škode je bilo povzročene na stanovanjskih stavbah, sledita transport in industrija, veliko škode pa je tudi v kmetijstvu in energetskem sektorju. V trenutni oceni skupnih stroškov obnove in okrevanja v Ukrajini za obdobje desetih let so sicer zajeti ukrepi, ki upoštevajo obnovo države v smeri sodobne, nizkoogljične, vključujoče in podnebno odporne prihodnosti, še navajajo Evropska komisija, Svetovna banka in ZN.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!