Menu Item
Člani parlamentarnega odbora za obrambo so z desetimi glasovi za in enim proti podprli resolucijo, ki predvideva več denarja za obrambo. Najkasneje do leta 2030 naj bi ti izdatki dosegli dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa naj bi jih najmanj na tej ravni ohranjali do leta 2040. Medtem ko v SDS menijo, da sta dva odstotka premalo, pa poslanec Levice Miha Kordiš resoluciji nasprotuje in pravi, da je denar za orožje denar, ki onesnažuje okolje, saj da je obrambni sistem eden največjih proizvajalcev toplogrednih izpustov.
Člani odbora državnega zbora za obrambo so z desetimi glasovi za in enim proti podprli resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040.
Preberite še: Koliko za obrambo? Minister Šarec izzval Levico, Janez Janša pa Marjana Šarca
Resolucija med drugim predvideva povečan obseg obrambnih izdatkov, ki naj bi najkasneje do leta 2030 dosegli dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa naj bi jih najmanj na tej ravni ohranjali do leta 2040. V Levici, vneti zagovornici zmanjševanja in ne povečevanja obrambnih izdatkov, resoluciji nasprotujejo. So pa povečanju obrambnih izdatkov naklonjeni v največji opozicijski stranki SDS.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je v današnji predstavitvi na odboru za obrambo dejal, da je ključni razlog za pripravo nove resolucije le leto dni po sprejetju prejšnje v spremembi varnostnega okolja. Omenil je agresijo Rusije na Ukrajino in pridružitev dveh nevtralnih evropskih držav zvezi Nato.
Med ključnimi novostmi je Črnčec naštel vzporedno, in ne več zaporedno, gradnjo dveh bataljonskih bojnih skupin, nakup sistemov zračne obrambe srednjega dometa, izgradnjo helikopterskih zmogljivosti s kaskadno menjavo obstoječih helikopterjev in nakupom dodatnih štirih helikopterjev ter vlaganje obrambnega proračuna v raziskave in razvoj.
O povečanju sredstev za obrambo že razpravljajo tudi v zvezi Nato. Države pozivajo, da bi morala biti dva odstotka BDP za obrambne izdatke spodnja in ne več zgornja meja. Generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg je po februarskem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato ocenil, da bi morala dva odstotka BDP postati novo izhodišče in ne več cilj. Ta cilj (dva odstotka BDP za obrambo) so si članice zastavile pred približno 16 leti, a ga vse države v zavezništvu, vključno s Slovenijo, še ne dosegajo.
Predlagani dokument je pozdravil predstavnik državnega sveta Rajko Fajt z željo, da se zastavljeni cilj namenitve dveh odstotkov BDP za financiranje obrambnega sistema doseže čim prej. V DS so si po njegovih besedah želeli tudi izgradnjo lastnih zmogljivosti za proizvodnjo streliva.
Član odbora Jožef Lenart je dejal, da so predlog resolucije v poslanski skupini SDS preučili in ga bodo v DZ podprli. Pomislek je imel, da je cilj financiranja v višini dveh odstotkov BDP zastavljen premalo ambiciozno, saj da lahko konkretne številke hitro splahnijo, če se gospodarstvo začne ohlajati.
V imenu poslanske skupine NSi je Matej Tonin spomnil, da je lani sprejeta resolucije predvidevala tudi možnost ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, kar pogreša v tej. Ob tem je obžaloval, da resolucija ne predvideva razvoja visokošolskega vojaškega zavoda, saj morajo strokovnjaki s tega področja odhajati na študij v tujino. Številne stvari v resoluciji se Toninu zdijo nedorečene, a jo bodo v NSi podprli, saj podpirajo dvig obrambnih izdatkov.
Stališče poslanske skupine Svoboda je Miroslav Gregorič zastopal z oceno, da je resolucija premalo ambiciozna na finančnem in kadrovskem področju, a jo nameravajo podpreti. Po njegovem mnenju bi morala imeti SV v svojih vrstah od 10.000 do 20.000 profesionalnih vojakov in več sto tisoč rezervistov, do česar bi prišli z neko vrsto naborništva. Pridružil se je pozivom k domači izdelavi streliva, želi pa si tudi domačo izdelavo enostavne in sofisticirane vojaške opreme.
Na potrebo po proizvodnji streliva je v imenu poslanske skupine SD opozoril tudi Damijan Zrim in dodal, da bo SD resolucijo podprla z glasovi v DZ. Črnčec je sicer pojasnil, da je obrambno ministrstvo slovensko gospodarstvo že pozvalo k možnosti domače izdelave streliva.
Kordiš: Ali bomo imeli zeleno usmerjeno vlado ali pa bomo kupovali orožje
Resoluciji pa je v imenu poslanske skupina Levice nasprotoval član odbora Miha Kordiš, ki se je spraševal, zakaj se tako pomemben dokument sprejema na nujni seji. Med drugim je kritiziral načrtovani nakup drugega transportnega letala spartan, saj da bo to namenjeno oskrbovanju pripadnikov SV na misijah v tujini, čeprav da je temu v 80 odstotkih svojih ur leta namenjeno že obstoječe transportno letalo turbolet.
Ob tem Kordiš meni, da je denar za orožje denar, ki onesnažuje okolje, saj da je obrambni sistem eden največjih proizvajalcev toplogrednih izpustov. “Ali bomo imeli zeleno usmerjeno vlado ali pa bomo kupovali orožje,” je rekel.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je za N1 že februarja napovedal, da bodo v stranki tej resoluciji nasprotovali. Je pa ob tem pojasnil, da to ni točka, zaradi katere bi Levica koalicijo Roberta Goloba tudi zapustila. “Peljemo namreč tudi zelo pomembne reforme projekte,” je dejal Vatovec.
Minister za obrambo Marjan Šarec pa je takrat povedal, da bodo “tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, podprli resolucijo”, Dodal je, da pričakuje “takšne in drugačne parlamentarne razprave,” in podaril, da se je treba zavedati, “da je varnost osnova. Če je nimaš, vse ostalo hitro pride v ozadje”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje