Medtem ko zveza Nato že razpravlja o tem, da bi morale članice Nata za skupno obrambo prispevati še več, Slovenija ni še niti blizu tega, da bi za obrambo namenjala dva odstotka BDP. Minister za obrambo Marjan Šarec je Levico izzval z besedami, da bodo "tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, podprli resolucijo, ki narekuje dvig obrambnih izdatkov do leta 2030". A Levica ostaja neomajna in pravi, da lahko koalicija na njihove glasove v parlamentu pozabi, če bo resolucija ostala takšna, kot je zdaj. Povečevanje izdatkov za obrambo je ena od nevralgičnih točk za Levico. Bodo zato razmišljali celo o izstopu iz Golobove koalicije? A Šarec lahko, kot kaže, računa tudi na Janšo, "če minister misli resno."
“Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli resolucijo, po kateri bo Slovenija leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP),” je po zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato povedal slovenski minister za obrambo Marjan Šarec. Dodal je, da ob tem pričakuje “takšne in drugačne parlamentarne razprave,” a podaril, da se je treba zavedati, “da je varnost osnova. Če je nimaš, vse ostalo hitro pride v ozadje.”
Šarec govori o resoluciji o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki je v parlamentarni obravnavi in ki je koalicijska Levica, vneta zagovornica zmanjševanja in ne povečevanja obrambnih izdatkov, ne namerava podpreti.
A dejstvo je, da se v Natu razpravlja tudi že o tem, da bi morale države članice za skupno obrambo prispevati še več, da bi morala biti dva odstotka BDP za obrambne izdatke spodnja in ne več zgornja meja.
Ta cilj (dva odstotka BDP za obrambo) so si članice zastavile pred približno 16 leti, a ga vse države v zavezništvu, vključno s Slovenijo, še ne dosegajo.
Vendar pa generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg zatrjuje, da je “vse več držav članic”, ki za obrambo namenjajo vsaj dva odstotka BDP, ob tem pa je spomnil na grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska. Zato ocenjuje, da bi morala dva odstotka BDP postati novo izhodišče in ne več cilj. “O zavezah po letu 2024 bodo članice Nata odločale tudi na naslednjem vrhu zavezništva v Vilni,” je še dodal.
V Sloveniji se bo prihodnje leto medtem proračun za obrambne izdatke po Šarčevih besedah približal 1,5 odstotka BDP. “To je še daleč do dveh odstotkov,” dodaja minister. “Vem pa, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Do tega imajo vso legitimno pravico, kajti živimo v demokratični državi. Sprašujem pa se, ali so v drugih članicah Nata tako kratkovidni oziroma ali imajo kaj manj znanja, da vsi zagovarjajo dodatna sredstva za obrambo,” je v Bruslju povedal Šarec in nadaljeval: “V zavezništvu obstaja široko zavedanje, da bo treba okrepiti prizadevanja za dolgoročno krepitev obrambnih izdatkov. Ob tem morajo biti naši napori realistični, vzdržni in kredibilni.”
Levica: Ne bomo za, a tudi iz koalicije ne bomo odšli
Resolucija o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, po kateri bi Slovenija za obrambo dva odstotka BDP namenila leta 2030, do leta 2040 pa nato to raven ohranjala, je, kot že omenjeno, v parlamentarni proceduri. In vsem, tudi ministru za obrambo je jasno, da Levica zanjo bržkone ne bo glasovala.
“Resolucija se še usklajuje, a če bo ostala takšna, kot je zdaj, bomo glasovali proti. Njena izhodišča so namreč enaka tistim iz resolucije, ki jo je sprejela prejšnja vlada in ki smo ji nasprotovali,” je bil za N1 jasen vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Je pa ob tem pojasnil, da to ni točka, zaradi katere bi Levica koalicijo Roberta Goloba tudi zapustila.
“Peljemo namreč tudi zelo pomembne reforme projekte,” je dejal Vatovec.
Šarec medtem poudarja, da resolucijo podpira tudi obrambna stroka in da zato računa na podporo v parlamentu: “Ta resolucija je namreč ključni dokument, s katerim lahko sploh začnemo kakršnokoli modernizacijo in kakršnokoli približevanje zahtevam časa in prostora, v katerem živimo.”
Po tem, ko je nova vlada odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer, alternativo še iščejo. “Smo v fazi zbiranja ponudb,” pravi Šarec, ki druge osemkolesnike potrebuje za vzpostavitev že večkrat obljubljene srednje bataljonske bojne skupine.
Vodja poslancev Levice, ki jo moti tudi, da izdatki za obrambo naraščajo hitreje od izdatkov za zdravstvo, denimo, pa ostaja neomajen: “Imamo popolnoma drugačne poglede na razmere v svetu in na ustavno vlogo obrambe. Pozivi k povečevanju izdatkov za obrambo v Evropi so v zadnjem času utemeljeni predvsem s potrebami ukrajinske vojske, a za končanje vojne bi bilo treba vložiti več diplomatskih naporov.”
Janša: Če Šarec misli resno, lahko računa tudi na SDS
340 milijonsko pogodbo za nakup 45 osemkolesnikov boxer je bivši minister za obrambo Matej Tonin podpisal v zadnjih izdihljajih prejšnje vlade Janeza Janše. Podpisal jo je 11. maja lani, torej ko je bilo po aprilskih državnozborskih volitvah že jasno, da se bo oblast v Sloveniji zamenjala. Nova vlada je to pogodbo nato tudi odpovedala.
Prav zato se je predsednik SDS v popoldanskem intervjuju za radio Ognjišče začudil nad Šarčevimi besedami, da bodo “tisti, ki jim je mar za varnost, resolucijo podprli.” Janša je prepričan, da so obljube, ki jih Slovenija zdaj daje Natu, prazne, “saj tudi ostale stranke izvajajo to, kar želi Levica.”
“Nihče se ne vpraša, koliko bi stala obramba, če ne bi bili v Natu, in kakšna bi bila v tem primeru naša varnost. Tukaj se igrajo z našo usodo. A če bo gospod Šarec skušal resno uresničiti to, kar je rekel, pa bomo pri tem pomagali tudi in to podprli. A bojim se, da bodo velike težave že v koaliciji sami,” je povedal Janša.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje