Menu Item
Pouk septembra bo, zagotavljajo ravnatelji, ki se spoprijemajo z zaostrenimi kadrovskimi razmerami. Kljub temu da je začetek šolskega leta tik pred vrati, imajo namreč številne osnovne šole še vedno odprte razpise za zaposlitev. Letos smo se še znašli, so dejali naši sogovorniki. Vendar so opozorili, da izbire, koga bodo zaposlili, pravzaprav nimajo, kar pa lahko vpliva na kakovost pouka. Glede na starajočo se učiteljsko populacijo pa bo problem v prihodnje še hujši.
Na Osnovni šoli Vavta vas imajo kadrovske težave že vrsto let, manjkajo predvsem učitelji razrednega pouka, matematike in računalništva. Pred leti je bilo na šoli, ki jo bo letos obiskovalo 405 učencev, pet učiteljev matematike, lani sta učila dva, letos ostaja le še en učitelj. “Nekateri so se preselili, drugi upokojili, tretji odšli v gospodarstvo. Učiteljica, ki je zadnja dala odpoved, bo poučevala na šoli, ki je bližje njenemu domu,” je za N1 povedala ravnateljica Sabina Erjavec.
Ur matematike pa je bilo preveč že za dva učitelja. Tako je poučevanje tega predmeta v šestem razredu prevzela pomočnica ravnateljice, sicer učiteljica razrednega pouka, letos pa bo učila tudi sedmošolce. Osmošolce bo poučeval učitelj fizike in tehnike, ki je pred tem pomagal na drugi šoli. “S to rešitvijo smo tako povzročili težavo na tisti šoli,” je poudarila ravnateljica.
Lani so skušali situacijo rešitvi s študentko računalništva, ki so ji dodelili dva mentorja in omogočili poučevanje manjših skupin. Vendar se ni izšlo. Letos so novega učitelja iskali s šestimi razpisi, za pomoč so prosili tudi resorno ministrstvo. “Prijavljali so se le neustrezni kandidati. Vendar smo se zaradi lanske izkušnje odločili, da zaposlimo nekoga, ki čim bolj ustreza profilu.”
Med iskalci zaposlitve Erjavec opaža tudi veliko neresnosti, saj kandidati zadnji trenutek sporočijo, da jih ne bo. “Lani se je zgodilo, da si je učiteljica matematike premislila tik pred začetkom šolskega leta. Ob 6. uri zjutraj je poslala elektronsko sporočilo, da je ne bo na konferenco, ki se je začela ob 8. uri.”
Na šoli je trenutno zaposlenih 34 učiteljev, šest jih ne izpolnjuje vseh pogojev. Potrebovali bi še pet učiteljev, vsaj v deležu, da bi izvedli razširjeni program. “Ugotavljamo, da nimamo dovolj učiteljev, in ne vemo, kako bomo izvedli določene aktivnosti tega programa,” je dodala ravnateljica.
“Zaradi obremenitve zaposleni zbolevajo”
Kadre iščejo na več načinov. Ko so potrebovali učitelje razrednega pouka, so se obrnili na upokojene učitelje, a se za vrnitev v učilnico niso odločili. Razpise za prosta delovna mesta objavljajo po vsej državi, ne le na lokalnem, novomeškem zavodu za zaposlovanje. Kadre iščejo tudi na študentskih servisih in univerzah. Med znanci in prijatelji sprašujejo, ali poznajo koga. Manjkajoče učitelje iščejo tudi med nekdanjimi učenci, ki so danes študentje in so na tej osnovni šoli opravljali prakso.
Če pri iskanju niso uspešni, ure prerazporedijo med zaposlene. “Prisiljeni smo v prerazporejanje, urnike smo spreminjali tudi sredi šolskega leta, učiteljem smo dodajali obveznosti,” je povedala ravnateljica in dodala: “Da so ljudje zelo obremenjeni, deluje nekaj časa, ne more pa sistem tako delovati v nedogled. Zaradi obremenitve zaposleni zbolevajo, kar predstavlja težavo tudi pri organizaciji nadomeščanj.”
Občutek ima, da se nenehno vrtijo v začaranem krogu. “Že nekaj časa opozarjamo na težave s kadri. Razlog zanje niso samo plače, gre tudi za obremenitev zaposlenih, zahteve, pričakovanje, nalaganje dodatnega dela in nizko cenjenost poklica,” je dejala Erjavec in zagotovila, da bo pouk septembra stekel. “Nekako nam čarodejsko uspe stvari sestaviti, da pouk lahko poteka.”
Kadrovskih težav pa na OŠ Vavta vas nimajo le z učitelji. “Ko iščemo kuharice ali čistilke, se večkrat zgodi, da ne prejmemo nobene prijave,” je še dodala Erjavec. Težko najdejo tudi kader, ki bi nadomeščal daljše bolniške odsotnosti.
“Včasih smo lahko izbirali, koga bomo zaposlili”
Tudi v Ljubljani manjkajo predvsem učitelji razrednega pouka, matematike, računalništva in angleščine. Več šol išče učitelje za skrajšan delovni čas, na nekaterih ljubljanskih šolah pa kadrovskih težav nimajo. “Verjetno je v Ljubljani res lažje, kadrovski bazen je večji kot izven Ljubljane,” je za N1 povedala ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik in predsednica Aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol Mateja Urbančič Jelovšek. Šole bodo verjetno manjkajoča delovna mesta zapolnila s prerazporeditvijo že zaposlenih učiteljev, sklepa Urbančič Jelovšek.
Stanje tudi v Mariboru ni idealno, a so letos potrebam še zadostili, je povedala ravnateljica Osnovne šole Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš. “Manjkajo predvsem učitelji naravoslovnih predmetov, kot so matematika, fizika, tehnika in računalništvo, ter socialni in rehabilitacijski pedagogi ter logopedi,” je naštela. V prihodnje pričakuje, da se bodo razmere še slabšale, saj se bodo številni učitelji upokojili.
Kadrovske težave mariborski ravnatelji rešujejo tudi z zaposlovanjem tistih, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev. Po besedah Kirbiš gre za najrazličnejše kombinacije. Tako recimo fiziko ponekod učijo strojniki, kemijo učijo inženirji kemije ali kemijske tehnologije, sem pa tja učitelji, ki imajo izobrazbo za poučevanje recimo matematike in kemije, prevzamejo še pouk fizike, je ilustrirala.
“Včasih smo lahko izbirali, koga bomo zaposlili. Zdaj pa se nam na razpis prijavi en kandidat ali dva. To bo za kakovost šolstva pomenilo še dodatno težavo,” je opozorila Kirbiš.
Kadrovske vrzeli se zapolnjujejo tudi s kroženjem med šolami. Urbančič Jelovšek opaža, da so učitelji danes menjavi šole bolj naklonjeni kot pred leti. “Ravnatelji pravijo, da so številni učitelji, ki so v Ljubljani dali odpoved, dobili službo, ki je bližje njihovemu domu,” je pojasnila. Kirbiš pa je izpostavila, da ravnatelji s privabljanjem obstoječih učiteljev rešijo težavo na svoji šoli, a kadrovski problem na ravni države ostaja nerešen. Opozorila je, da lokacija šole ni edini razlog za menjavo zaposlitve: “Če se bo zgodilo, da bodo učitelji izbirali šole, je to zelo slabo za šolstvo. Upamo, da bo ta dejavnik, da se na tisti šoli dela dobro, ne pa da je nekje lažje delati.”
Vse starejši učitelji, ujeti med birokracijo in pritiske vsakogar
Šole imajo že nekaj časa velike kadrovske težave. Učiteljska populacija je vedno starejša, poučevanje finančno ni privlačna poklicna izbira, pedagogi pa se počutijo ujete med birokracijo, pritiske vseh in vsakogar ter čutijo, da družba ni naklonjena učiteljskemu poklicu.
Julija je bilo na zavodu za zaposlovanje 3.242 prostih mest za učitelje oziroma strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju. Ministrstvo enega od razlogov za pomanjkanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju vidi v gospodarski krizi na začetku prejšnjega desetletja, ko so bile sprejete omejitve zaposlovanja v celotnem javnem sektorju. “Izgubljene so bile generacije diplomantov pedagoških študijskih programov,” so ocenili.
Ob tem so navedli, da je populacija zaposlenih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v pomembnem deležu starejša od 55 let. V naslednjih petih letih lahko po njihovih navedbah pričakujemo upokojitev približno osmih odstotkov osnovnošolskih in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev. V prihodnjih desetih letih pa se jih bo med srednješolskimi učitelji, ki so v povprečju najstarejši, po pričakovanjih upokojilo 31 odstotkov.
Številni sogovorniki med učitelji, starši in strokovnjaki za pedagogiko kot krivce za kadrovske težave izpostavljajo premajhno plačilo. Opozarjajo pa tudi na hiperregulacijo učiteljevega dela, neurejenost delovnega okolja in odnosov, nezaupanje v poklic učitelja in nenaklonjenost do učiteljev.
Tako je Jožica Frigelj iz OŠ Ketteja in Murna Ljubljana, ki je lani postala učiteljica leta, za dosje, v katerem smo obravnavali razmere v slovenskem šolstvu, poudarila, da se učiteljski poklic razume zelo poenostavljeno, velja za zelo lahkotnega, manko učiteljev pa dokazuje, da ni tako. Frigelj meni, da je treba učiteljem zagotoviti več avtonomije, ravnatelje je treba opolnomočiti za pedagoško vodenje in sledenje viziji, učni načrti naj bodo vitki, da lahko ‘nadgradnjo’ učitelj prilagodi interesom učencev in lokalnemu okolju.
Kako razmere rešuje ministrstvo?
Ministrstvo se je razmer lotilo z več ukrepi, kot so štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje, lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev.
Sredi minulega šolskega leta je bilo med 18.333 učitelji v osnovnih šolah približno 630 takšnih, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta.
Ob tem so na ministrstvu za STA napovedali, da načrtujejo tudi nove ukrepe, kot sta omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov za že zaposlene pri istem delodajalcu in širjenje nabora strokovnih delavcev, ki napredujejo v nazive.
Kot da bi zelo bolnega pacienta zdravili z aspirinom
Vendar so ukrepi v javnosti naleteli na številne kritike. Tako je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj dejal: “Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom.”
Predpogoj za začetek spreminjanja negativnih trendov v izobraževanju je po njegovih navedbah boljše vrednotenje pedagoškega dela, a to ne bo dovolj. “Če v javnosti, v družbi ne bo preobrata v razumevanju pomena kakovostnega, vsem enako dostopnega javnega izobraževanja za našo skupno prihodnost, se bodo negativni trendi nadaljevali in stopnjevali,” meni Štrukelj.
Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je izpostavil mednarodne primerjave, ki kažejo, da v Sloveniji predvsem plače učiteljev začetnikov močno zaostajajo za mednarodnim povprečjem. Poleg tega pa je po njegovih navedbah pomembno, kakšen ugled ima učiteljski poklic v družbi in kakšne pogoje za delo ter za strokovni razvoj imajo učitelji.
Tudi profesor dr. Damijan Štefanc, ki poučuje na oddelku za pedagogiko in andragogiko na filozofski fakulteti, je za Poglobljeno ocenil, da potrebujemo širši premislek, ki mora biti povezan z vrednotenjem znanja in izobrazbe ter političnimi prioritetami. “Če ljudem 20 let govorite, da je šola nujno zlo, da posreduje neuporabno znanje, da je praksa pomembnejša od teorije, da so učitelji v šoli zlahka pogrešljivi in povrhu daste učiteljem še mizerno plačo, ne morete pričakovati, da bo imel učiteljski poklic dober ugled in da se bodo zanj grebli mladi, sposobni ljudje.”
Na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer so ravno zaključili prvi prijavni rok za naslednje študijsko leto, ugotavljajo že tradicionalno zelo velik interes za bodoče strokovnjake za delo z osebami s posebnimi potrebami. Tudi zanimanje za predšolsko vzgojo in likovno pedagogiko je še vedno zelo veliko, v primerjavi z zadnjimi leti se je povečal tudi interes za študij razrednega pouka, kjer so letos v primerjavi z lanskim letom vsa mesta zapolnili v prvem prijavnem roku. Povečal se je tudi interes za študij matematika-računalništvo in fizika-matematika, zmanjšalo pa se je število vpisanih študentov na študij biologija-gospodinjstvo in biologija-kemija, je za STA pojasnil dekan fakultete Vogrinc.
Dovolj učiteljev imajo le na Hrvaškem in Cipru
S pomanjkanjem učiteljev se spopadajo tudi druge članice Evropske unije. Le Hrvaška in Ciper pravita, da imata dovolj učiteljev, poroča Euronews. Tako kot pri nas tudi v tujini manjkajo predvsem učitelji naravoslovnih predmetov in učitelji, ki poučujejo najmlajše učence. Vzroke je mogoče iskati predvsem v nizkem plačilu, veliki delovni obremenitvi in negotovih zaposlitvah. Tudi po Evropi so učitelji vse starejši: leta 2021 je bilo le osem odstotkov učiteljev v državah EU mlajših od 30 let. Nemški sindikat, ki zastopa zaposlene v izobraževanju, svari pred padcem kakovosti šole, s katerim bi kompenzirali manko učiteljev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje